Vse je res, žal pa to še ni vse. Plenjenje družbenega, takrat res še družbenega, premoženja se je začelo že pred letom 1990 (Šešok & Co.) in ne šele leta 2007. Že takrat so izpuhteli milijoni. Od tedaj dalje se zgodba ponavlja vse do današnjih dni. Še danes, ko sta Bavčar in Šrot obsojena na prvi stopnji, ko je Hilda v zaporu, ko se tja odpravlja Bine, še danes se ta proces mirno nadaljuje. Torej, Kovač pravilno ugotavlja, da pri nas še ni konec nedotakljivost, še huje, pri nas se zgodba še kar ponavlja.
Vse kaže, da so ljudje že kar pozabili na Pavčka, Vovka (MIP), Prevent ..., nemogoče jih je našteti vse, ker gre v stotine. Kje so? Pokradli so milijone, za seboj pustili pogorišča in na tisoče brezposelnih. Kje so tožilci, kje je policija? O tej pravi in resnični korupciji z konkretnimi imeni in priimki Klemenčič molči, tako kot vsi kvazi varuhi morale in etike. Nič se ni spremenilo, le partija je kaznovala nekaj nepokornih članov, drugim za zgled in v opozorilo. Zemljarič se v ozadju prijazno smehlja in vam kaže sredinec.