Še zmeraj ni mogoče reči dobro jutro, ker se še zmeraj ni nihče dotaknil temeljnega problema sodstva: nihče se ni vprašal, kdo je pripomogel k takšnemu stanju in zakaj sodnice, četudi so začetnice niso kos peljati "težjega" gospodarskega spora. Po mojem je glavni krivec sodni svet, ki s cehovsko pristranostjo za sodnike praviloma (recimo v 95 %) imenuje le osebe, ki so pred tem bile zaposlene na sodišču. Da bi bil za sodnika imenovan zunanji kandidat, z izkušnjami iz tujine, šolanjem v tujini itd. je pa itak že znanstvena fantastika. Tak kandidat vendar ni "naš," poleg tega bo lahko s svojim znanjem in izkušnjami metal slabo luč na preostale sodnike, bo preveč storilen in pameten. Poglejmo si še primer: oseba se po diplomi na PF (ki je tudi vredna svojega denarja) zaposli na sodišču, odšljaka pripravništvo in postane strokovna sodelavka. Nato je imenovana za okrajno sodnico, npr. na nepravdi, kjer štepa sklepe o dedovanju. Ker je pridna in marljiva, jo imenujejo za okrožno sodnico na gospodarskem oddelku. Kako bo oseba, ki je pravu konkurence posvetila vsega nekaj mesecev v okviru drugega letnika na PF sodila v sporu, kot je zgoraj opisani? Ne bo, ker sploh ne ve, zakaj se gre. Tako gre tole. In potem se ne čuditi, da rabijo 13 let, da kaj naredijo. Zahvalite se sodnemu svetu, ker je on tisti, ki kadruje. Poslanci tako ali tako ne vejo, za koga glasujejo, ko imenujejo sodnike.