Če vprašate mojega sina, vam bo pojasnil, da pri nas doma ni dobro uporabiti stavka, da se kaj ne da, saj ima tako mamo, ki največkrat dokaže, da to ni res.
Zakaj pri nas ni mogoče nekaj storiti ali narediti? Zato, ker si tisti, ki bi to morali narediti, ne upajo. Bojijo se, da bi zato postali višek.
Si laho predstavljate, da bi spremenili navade, da bi najprej prodali vse službene avte, ki letno ne prevozijo niti 10000 km? Kako bi bilo, ko bi si moral vsakdo kupiti avto za lastno uporabo sam in ne bi mogel več uporabljati službenega avta za lastne potrebe? Da bi se omejila reprezentanca? Da bi imel posameznik določeno koliko materialnih stroškov si lahko letno privošči? Da bi privarčevani znesek predstavljal njegov varjabilni dohodek, če bi opravil časovno načrtovano in vnaprej ovrednoteno delo predčasno?
Ko bodo ovrednotili delo, ki ga posameznik opravi po dejanskem stanju in nagrajevali inovativne predloge, potem bo začelo sijati sonce na vse, ki preveč energije porabijo za dokazovanje tistim, ki imajo omejeno znanje in si ga ne puste vzeti. Saj jih je strah, da bodo postali odveč.
Običajno se pri racionalizacijah "ve" kdo ima preveč, le zase nikoli nihče ne prizna, da si ne zasluži toliko kot dobi, saj ima polno argumentov, ki to potrjujejo.
Nalijmo si čistega vina, premislimo in povejmo kaj bi spremenili. Več ko bo takih, večja je verjetnost za spremembe.Vse je lahko, kar se hoče! Si upate narediti prvi korak?