Diplome družboslovnih smeri imajo pomen samo v javnih službah, kjer je dovolj papir, ali delaš ali ne delaš tako ni pomembno.
Tako po upravnih enotah izpolnjujejo obrazce sami diplomirani upravni organizatorji.... ubadajo se s tem, kako brez dela prebrodit osem ur....država pa slepa.
V nasprotju z gospodarstvom, kjer je plačano narejeno delo, ob tem , da ima diploma družboslovne smeri vsak dan manjšo vrednost, tržne vrednosti nobene.

V Sloveniji ustanavljajo firme in dajejo kruh rojeni podjetniki (bivši avtoprevozniki s smislom za biznis, tehnična stroka in ljudje , ki se ne gredo podjetništva zaradi pridobljene izobrazbe, temveč prirojenega smisla za to).
Če to ne bi držalo, potem bi ob nenormalni poplavi vseh diplomantov,ki diplomirajo v Sloveniji gospodarstvo cvetelo tako kot cveti izobraževanje za vsako ceno.
Popolnoma nesmiselno je iskanje plagiatorjev v družboslovju , če po rezultatih znanja , ko pride v službo ugotoviš, da je štiri leta prepisoval.
Morda je navedena dama dobra nepremičninska posrednica, to pa nima veze z izobrazbo.

Za podjetja so pomembna interna izobraževanja v stroki, ki jo podjetje pokriva. Na ta način največ pridobi podjetje, delavec in podjetnik, ki se prodaja na trgu po tržni ceni (za plačilo mora nekaj naredit v nasprotju z učitelji).
Zame je dobro, da ni plagiatorjev v zdravstvu, statiki, farmaciji.. vse drugo je obrt ali diplome (predvsem družboslovne bolonjske ) brez vrednosti na realnem trgu .
Da se usmeri v študij in študijske smeri, v mikro državici Sloveniji, le najbolj sposobne dijake, na smereh, ki jih država potrebuje in plačuje iz žepov ljudi, zaposlenih v realnem sektorju.
Po tem odpade 60-70% študentske populacije.