Zakaj so ti razlogi slabi, neprepričljivi in nekonsistentni sami s sabo:

Ker slučajno je ciperski bančni sistem oziroma njegova celotna sredstva merjena v veilkosti njihove ekonomije manjši kot luksemburški in nekje v rangu švicarskega, pri katerih je tudi jasno, da če bodo banke kaj zajebale, ne bo mogla država sama nič pomagati, ker bo rang prevelik, a se mi zdi, da takrat ne bodo nemci in imf takih načelnežev igrali. Zelo velik je finančni sistem tudi na nizozemskem, pa v belgiji, pa franciji, pa avstriji. Načeloma v celi evropi, ker tu pač večina posojanje podjetjem ne gre skozi direktne izdaje obveznic, ampak čez banke. Mislim, da je evropski bančni sistem cca štirikratnik evropskega bdp-ja. Če upoštevaš to, potem je nemčija odprla vrata promociji panevropskega davka na finančna sredstva, če misli na ciperski način zmanjševati finančni vzvod v sistemu.

Problem ciprskih bank je v veliki meri v grških obeznicah in širši izpostavljenosti do grčije. Sta pa pri izgubah iz grških obveznic imela kar nekaj zraven tudi ecb in imf, ko sta sforsirala parcialni, na privat lastnike omejeni, odpis dolga grčiji. Ja, saj je bil in je tisti dolg precej nevreden že sam po sebi takrat, ampak tudi ecb bi bila ob 75% haircutu na grških obveznicah (ali zgolj ob mark to market ap-ju), ki jih ima, insolventa ob dobrih 7 milijardah kapitala, ki ga ima v bilanci ob par tisoč miljardah sredstev. Za CB torej ne veljajo pravila o kapitalski ustreznosti, pa stress testi in podobno. Oni so kao beyond the risk in da se ta imidž in "stabilnost" ohranja, so pripravljeni marsikoga vržt pod vlak.
Če se zgodi z Italijo ali s Španijo kar se je z grčijo bodo francoske banke in francija v podobnem položaju kot je zdaj ciper, problem bo pa nekje približno 100x večji po magnitudi. In sigurno se takrat ne bi reševal s takim stiskanjem v kot.

Tukaj torej ne gre za neko višjo načelnost ali etiko, ampak za žrtvovanje pogrešljivih v sistemu (ki so povrhu poiskušali igrati po svoje, a še vedno v okviru pravil) in za zaostrovanje igre za naslednje vstopnike na reševalni vlak, ker je jasno, da nemčija s finsko in nizozemsko sama ne more vlečt tega vlaka, pa tudi domače razpoloženje tam temu ni naklonjeno. Mogoče je vse to tudi posredno sporočilo Italijanom, da je lahko Draghi-jev put ob nemškem blagoslovu blagodejen za njihove finance, da pa so lahko tudi jebene stranke, če mislijo bit neposlušni kot se zdaj delajo.

Glede nižjih davkov pa:
Država domicila banke od tvojega depozita ali obresti nanj neposredno nima nič. Obresti obdavčuje država tvojega rezidentsva. In tu so ciprske davčne stopnje nepomembne.
Na cipru je bil konkurenčno nizek in z vplivom na privabljanje kapitala le corporat tax (10%), ki bo konkurenčen ostal še naprej z 12,5%. Je pa slovenija s 15% po tem kriteriju tudi super konkurenčna, pa kot vidiš ne dre kapital k nam na veliko.