Ihan se to pot moti že v osnovni predpostavki, da je Janković avtonomen vladar. Ne, Janković je prav tako marioneta, le da ima v tej lutkovni predstavi glavno vlogo. On čuva položaj tranzicijske levice, vsaj tistega dela, ki ima realno moč in kapital. Zato Alenka Bratušek, če tudi se znebi "kralja", še vedno ostane marioneta, le da ne bo igrala več vloge princeske, temveč vlogo kraljice. Še vedno pa jo bodo vodili s tankimi, marsikomu v parterju nevidnimi nitkami. Prve vrste so tako in tako rezervirane za povabljene posebne goste, ki jih nitke ne motijo ali pa so tako zaslepljeni, da jih preprosto ne vidijo.
In potem o načelnosti in morali (kako smo spridili ta pojem!). Janez Janša je moral oditi s položaja predsednika vlade zaradi suma koruptivnosti. V redu! Je plačal ceno, ki je bila zahtevana in je zelo visoka glede na očitano, toda načelnost je načelnost. V primeru Janković temu pač ni tako in vsi se sprenevedajo z Ihanom vred (tudi včeraj pri Slaku). Če hočemo biti načelni moramo zahtevati odstop Janković z mesta župana Ljubljane. Temu bi se reklo, da uporabljamo enaka merila. Toda ne, vsi zahtevajo, da odide z mesta predsednika stranke. Tam lahko ostane, to je izbira stranke same. Če ostane predsednik PS, pomeni le, da ta stranka ne more biti v koaliciji, ki vodi to državo ali glavno mesto. To je cena, ki jo je morala plačati SDS in Janez Janša. Vse ostalo so dvojna merila, ki s tako opevano moralo, vrednotami in pokončnostjo nimajo nobene zveze. Če smo že zapeli, bodimo dosledni!
Za konec pa še nekaj o osebnostih. Spet dvojna merila! Ihan sam ugotavlja, da mora biti predsednik vlade močna, avtonomna oseba, ki je osamljena na vrhu korporacije imenovane Slovenija. In potem takoj zapiše, da je Janša avtoritarna oseba, voditeljski odvisnež, kot da to ne bi bile lastnosti, ki so vsaj v neki meri celo nujno potrebne za dobro in predvsem uspešno vodenje. Pahorju je manjkalo predvsem tisto prvo, odvisen od voditeljstva pač je. Direktor Novartisa mora prav gotovo vladati dovolj avtoritarno, sicer ne bi dolgo bil na tem položaju. Gre le za to, ali ta oseba spoštuje demokratične norme, zakone in ustavo. Prav tako je pomembno, da je predsednik vlade sposoben pogajalec, da zna prisluhniti partnerjem v procesu odločanja. Kolikor sem uspel videti in slediti dogajanje se je prav vlada Janeza Janše znala pogajati in sprejemati kompromise s socialnimi partnerji, za moj okus celo preveč (pokojninska reforma, trg dela). Bratuškova bo morala vse te lastnosti šele pokazati, predvsem pa svojo neodvisnost od velikega lutkarja. To je njen problem in bojim se, da tudi naš.