"Pa se je že vzdignil nasprotnikov zastopnik, mlad človek brez trebuha, ki je šele pred 14 dnevi otvoril svojo pisarno, in je pričel v tej pasji vročini na dolgo in široko klenkati, da tako nagajive odpovedi še ni videl, odkar je odvetnik – da ne bo dosti govoril (naj ga hudič jaha!) in da podaja le sledeče ugovore:

1. da jih sploh ni v stanovanju, ščurkov;

2. da jih je zaredila stranka sama;

3. da ti ščurki ne skrive nikomur lasu, kamoli da bi bilo zaradi njih stanovanje nerabno;

4. da zanje hišni gospodar sploh ni odgovoren, ker jih ni niti najel niti pooblastil, a po § 1313. državljanskega zakonika ni nikdo odgovoren za dejanje tretjih; – kar se pa tiče tožiteljevih prič, naj se vesele, da mu zgolj lojalni oziri na novi civilnopravdni red branijo, da jim naravnost v lice ne očita sumljivosti oziroma zavržnosti quoad generalia!"

(Fran Milčinski: Sporni ščurki, sl.wikisource.org/wi...C4.8Durki)