Pod površjem slovensko-hrvaškega spora zaradi varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke tli še en konflikt med sosedama. Da bi prišla do uradnih podatkov o denarju bivše Jugoslavije na računu LHB Frankfurt, je Republika Hrvaška že leta 2003 s tožbo zahtevala od banke - ki je del skupine NLB - razkritje podrobnosti o njenem poslovanju. Zaman, LHB je s pritožbami odložila izvršitev hrvaške zahteve, kot so nam potrdili na Hrvaškem državnem tožilstvu (DORH), pa spor tudi po skoraj desetih letih še ni končan. Po ocenah ob sklenitvi Sporazuma o sukcesiji med nekdanjimi jugoslovanskimi republikami leta 2001 naj bi bilo na računih bank z mešanim (medrepubliškim) lastništvom, med katere je spadala tudi LHB Frankfurt, shranjenih skupno za 645 milijonov ameriških dolarjev, ki nikoli niso bili razdeljeni med jugoslovanske naslednice. Toda omenjene banke so poročale o vsega 56,6 milijona dolarjev; skoraj 600 milijonov naj bi bilo torej izginilo. LHB, ki jo toži Hrvaška, bi morala imeti po prvotnih ocenah za okoli 67 milijonov dolarjev skupnega premoženja, prijavila pa je bore štiri tisočake. Da je banka razpolagala z več sto milijoni deviz, nam je potrdil dolgoletni slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel, kontroverzni hrvaški poznavalec bank Pašk Kačinari pa trdi, da so bili izginuli milijoni uporabljeni za privatizacijo slovenskih in hrvaških podjetij po letu 1991. NLB je lani dokončno zaprla svojo frankfurtsko banko in tako bržkone za zmeraj onemogočila, da bi resnica o poslih LHB uradno prišla na dan.

Več preberite v današnjem Večeru!