Dragi JPD, o teh stvareh, ki jih razpredaš v svoji kolumni, smo v
enem izmed danes bi se jim reklo thing tank združenju razmišljali
že v drugi polovici 90. let prejšnjega stoletja; o petinski družbi,
kjer 20% prebivalstva ustvari vse kar celotna populacija potrebuje.
Te ugotovitve so bile prezentirane tudi širši domači in mednarodni
politični javnosti, vendar se za te ugotovitve politika v tistem
času ni zmenila. Celo nasprotno, politika niti tega ni razumela, da
ekonomija pomeni palico, ki ima dva konca. Rezultati tiščanja glave
v pesek, kot noj, politike so se razkrili ob zadnji finančni krizi,
ki je pokazala samo tisto kar je bilo jasno že ob začetku procesa
globalizacije, da bo ta proces pomenil v svoji končni fazi masovno
prerazporeditev premoženja globalnih razsežnosti v kumulativnem
smislu. Vprašanje na katerega politika še danes nima odgovora, je
kako realno zaposliti 80% populacije, da bo lahko samostojno
preživelo v času in prostoru. V vsakem primeru nam v naslednjem
obdobju sledi obdobje velikih prevrednotenj dobrin iz lokalno
regionalnih na globalne vrednosti. Ta proces bo za marsikoga zelo
boleč in je trenutna finančna kriza zgolj "neboleča" uvertura,
"bolečine" bodo nastopile šele ko bo zmanjkalo zalog ( prihrankov)
iz preteklih obdobij in se bo potrebno soočiti s kruto realnostjo.