Že naslov je bedarija. Strici iz ozadja bodo premagani takrat, ko bodo politiki odgovarjali volilcem in ne tistim, ki jim plačujejo plakate in čas na televiziji. Z izvolitvijo Pahorja so se strici mogoče --mogoče-- zamenjali, izginili pa nikakor niso.

Kaj pričakujemo od Boruta Pahorja?

1: Običajna zahodna metoda za zatiranje demonstracij je huliganska provokacija, ki sproži policijsko ukrepanje proti mirnim demonstrantom in naključnim mimoidočim. Mediji to potem prikažejo kot nasilne demonstracije kakih anarhističnih ekstremistov ali kaj podobnega. V Mariboru smo to že videli. Ampak za to ni treba Pahorja. Majer in Gorenak to čisto dovolj dobro obvladata. Edino novinarji mogoče še niso čisto disciplinirani.

3: Bedarija. Razdor med belimi in rdečimi je samo maska za razdor med RKC in neverniki. Razdor med tistimi, ki smatrajo za vrednoto napadalno vojno in tistimi, katerim je vrednota odpor. Gre za nepomirljiva nasprotja, ki jih je nemogoče premostiti. Ali popolnoma prevlada ena stran ali druga, kompromisi tu niso možni. Türku je zvezi s tem lahko zamerimo edino to, da ni uspel videti ozadja tega sranja in ga je skušal odpisati kot nekaj postranskega.

6: Kot da ga je kdaj imel.

7: Pahorjev problem je pomanjkanje arogantnosti. Možakar je bil celo življenje profesionalni politik, nikoli ni počel nič drugega. Če bi izgubil te volitve, bi se lahko preživljal edino s pobiranjem pasjih kakcev za 500€ na mesec, drugega ne zna. Za to zmago je dolžan usluge mnogim in bo tudi temu primerno poslušen. Natanko tisto, kar novopečeni(?) strici iz ozadja potrebujejo.