[0623Knjiz]
Pravo vprašanje bi bilo nekako takšno ; Kje izgineva denar slovenclja Lujzeka ? Morda tukaj, preberimo :

28.3.2011
VEČER - V ŽARIŠČU , stran 2

Iz NLB v srbski aferi desetletja izginilo 30 milijonov

Srbska policija naj bi bila prišla na sled organizirani združbi znotraj NLB, ki je največjo slovensko banko s kreditiranjem srbskega koncerna Agroživ v navezi z njenim vodstvom "olajšala" za 30 milijonov evrov, slovenski kriminalisti pa stojijo križemrok

VASJA JAGER, MATIJA STEPIŠNIK, JURE STOJAN

Po večtedenskem preiskovanju poti denarja iz Nove Ljubljanske banke (NLB) v Srbijo skozi kreditiranje perutninskega podjetja Agroživ objavljamo prve izsledke o delovanju domnevne organizirane naveze znotraj največje slovenske banke, na katero naj bi bili pri svojem delu naleteli srbski organi pregona. Ti so do sedaj zaradi afere Agroživ, v kateri s poniknili milijoni iz Slovenije, zaprli že 20 posameznikov iz vodstva omenjenega podjetja, medtem pa se njihovi slovenski kolegi niso niti lotili preiskave morebitnega "ropa stoletja" v banki NLB.

NLB kljub svarilom v posel

Perutninski koncern Agroživ, ki ga je v času spornih dogodkov vodil Miroslav Živanov, je že pred leti zašel v hude likvidnostne težave. Firma naj bi bila že zdavnaj zrela za stečaj, vendar so se iznajdljivi predsednik uprave in posamezniki okoli njega domislili načina, kako napihniti njene bilance: od decembra 2004 do januarja 2008 so sklepali simulirane pravne posle oziroma fiktivne pogodbe o nakupih in prodajah napihnjenih deležev med podjetji znotraj skupine Agroživ ali v lasti ljudi iz njenega vodstva. S tem so ustvarjali navidezni dobiček kot razliko med knjigovodsko vrednostjo deležev in njihovo prodajno ceno, Živanov pa je tako prikazoval Agroživ kot solventen.

Po naših podatkih so tako napihnili bilance skupine za leto 2005 v višini sedem mililjonov evrov, v letu 2006 že za 22 milijonov in v letu 2007 za 14 milijonov evrov. S tem pa se je nezakonito početje šele začelo: s prikrojenimi računovodskimi izkazi je Živanov prišel pred banke in jih zaprosil za milijonske kredite, češ da bilance vendar dokazujejo, da je Agroživ dobro stoječa firma. Banka, ki mu je v največji meri nasedla, je bila ravno slovenska NLB. A menda ne po naključju. Po informacijah naših virov so bile odgovorne osebe NLB izrecno opozorjene na Živanovove fiktivne posle in celo, da naj bi bilo finančno stanje Agroživa tako slabo, da je zaposlenim plačilo za delo izplačeval kar na roko, o prispevkih pa ni bilo ne duha ne sluha. Toda slovenskih bankirjev to ni ustavilo v njihovi nameri.

Na sledi organizirani združbi znotraj banke

Točen znesek posojil, ki jih je NLB odobrila Živanovu, še vedno ni znan; medtem ko je Delo poročalo o 64 milijonih, so iz banke zatrdili, da gre za "le" 48 milijonov. Po naših podatkih so bila jamstva, ki jih je predložil Agroživ, katastrofalno nesorazmerna s prejetimi vsotami, saj naj bi šlo predvsem za precenjene deleže že omenjenih slamnatih družb in enako napihnjene nepremičnine. Ob kasnejšem potopu Agroživa se je tako pokazalo, da je cela firma vredna okoli enajst milijonov evrov, kolikor je zanjo na dražbi ponudil Srbijagas. Spet so do banke prišla svarila, da garancije niso ustrezne, in spet se je posel kljub temu nadaljeval. Sicer naj bi bila NLB oblikovala znatne (menda 30 milijonov vredne) rezervacije v primeru potopa srbske firme, vendar nam uradne potrditve ni uspelo pridobiti. "Poslov oziroma poslovnih odnosov s posameznimi komitenti ne moremo komentirati," je bilo vse, kar nam je sporočila njihova služba za odnose z javnostmi.

Najspornejši del posojil NLB se po naših informacijah nanaša na 30 milijonov evrov, ki so menda poniknili v žepih posameznikov. Večina denarja je bila izplačana v letu 2007 (zadnja transakcija v višini 4,5 milijona naj bi bila izpeljana v letu 2008), kot smo izvedeli iz naših virov v Srbiji, pa tamkajšnji kriminalisti imajo podatke, ki menda dokazujejo, da je Živanov do denarja prišel s pomočjo ljudi znotraj NLB. To naj bi bili posamezniki na najbolj odgovornih položajih NLBjeve operative za balkanske trge, zaradi zaščite naših sogovornikov pa in objavljamo zgolj inicialke: G. K. (na katerega smo se brez uspeha obrnili s prošnjo za pojasnila), M. N., I. G., V. P. in B. Z. Eden od omenjenih naj bi bil v stalnem stiku z Živanovom in z njim naj bi se bili dogovorili o delitvi sredstev, ki jih bo dobil Agroživ.

Milijoni na osebne račune v Švici in Nemčiji

Kar naj bi se nato dogajalo s tokom denarja, poglablja sume o usklajenem delovanju. Po odobritvi samega vrha NLB (ki ga je takrat vodil kasnejši prejemnik milijonske nagrade za dobro delo Marjan Kramar) je denar namesto na račun Agroživa romal kar na zasebne računa Miroslava Živanova ter njegovega sina Nenada in žene Sunčice pri NLB Ljubljana ter njeni nemški in švicarski izpostavi LHB Frankfurt (v tistem času je njen nadzorni svet vodil Igor Bavčar, takrat še član LDS) in InterFinanz Zurich. Pri srbski policiji smo poskušali pridobiti tudi uradno potrditev navedb naših dobro obveščenih virov, a zaman - naša sporočila so ostala brez odziva.

Dejstvo je, da je srbsko podjetje ostalo brez večjega dela prepotrebnih kreditov in na koncu pristalo v stečaju, ceno pa so seveda plačali delavci. Potop perutninskega giganta je pritegnil pozornost policije, ki je sprožila preiskavo Živanovovega početja. Epilog: sodni proces in 20 zapornih kazni zaradi dokazanih obtožb proti celotnemu vodstvu skupine Agroživ, da so z "nezakonitimi privatizacijami in pranjem denarja oškodovali srbski proračun za 18 milijonov evrov". Škoda, ki jo je utrpela slovenska državna banka NLB, pa je bržkone še precej večja, saj naj bi bila cela stečajna masa izropanega Agroživa šokantno majhna. A kot rečeno, v NLB zadeve ne komentirajo, zato nam tudi niso pojasnili, kolikšen del svojega posojila so že dobili povrnjen. V Srbiji je primer dobil vzdevek afera desetletja, v Sloveniji pa se ni zgodilo prav nič. "Po do sedaj opravljenem preverjanju policija ne preiskuje primera, ki ga omenjate," je bilo vse, kar nam je sporočil tiskovni predstavnik Generalne policijske uprave Drago Menegalija.

O Marija Pomagalka, so v državnh bankah sami lopovi? In zakaj pri nas ni preiskave? Aja, bomo NLB dokapitalizirali! Če na takšne jasne kriminalne zgodbe ni nobene reaakcije organov pregona, niti politike, niti javnosti, pomeni, da je že vsakemu Slovenceljnu jano, da gre za mafijsko državo, ki ji ni pomoči. Če tu ni sprege politike in organiziranega kriminala, kje potem to je? Namesto, da bi banda že bila zaprta, se nam ti lopovi smejijo v ksiht in dobivajo razna menedžerska in državna priznanja. Čudim se, da se folku ne odtrga in da ne prične kar sam na roke loviti te barabe.