Ah, pravna asumcija nedolžnosti.

Lepota nedolžnosti. Vsi nedolžni, vsi enakopravni.

p.s.
S takimi se vsako leto srečujem na sodiščih. Zaradi asumcije nedolžnosti, seveda po večkrat. Saj vemo, tudi če so dokazi nedvoumni, torej, vzel je, plačal pa ne, so na sodišu dvoumni. Torej, plačal ni, ker ni vzel. Če pa je, pa je krivda izključno na strani tožeče stranke...ker je dopustila...ni bil prisoten...ni bil seznanjen...in podobne asumcije.

Hočem reči, imam ničelno toleranco do osebkov sklicujoč se na svojo neprisotnost in neseznanjenost, torej neodgovornost, v vsakokratni predmetni zadevi. In če tozadevno ne zadošča, še sklicujoč se na neustavnost in kršitve človekovih pravic. Ob hkratni polni odgovornost in zaslužnosti dotičnega ob vseh ostalih zadevah, ki niso predmet obravnave očitanega mu dejanja.

Ničelno toleranco do pizdekov, torej.

Seveda, ob hkratni pravni asumciji nedolžnosti, he he.