Poznam primer, ko je sodnica bila tako samozaveestna, da je z prirejenimi dokazi celo izdala sodbo. Ko pa se je šlo v preiskavo o verodostojnosti dokazov pa se je ugotovilo, da je nasprotna stranka prevarala sodišče. Odvetnik oškodovane stranke je opozoril sodišče, da je potrebno zadevo preveriti in po potrebni določiti strokovnjaka iz področja. BIla je lahkomiselna in izdala odločitev. Ko pa je bila sprožena obširna preiskava in pregled vseh javnih listin pa se je ugotovilo, da je dokazi, kateih sodišče in ta sodnica ni hotela preveriti zamočila na cei črti.
Ko pa je bilo zbranih več dokazov pa je ta oseba, ki je podala lažne dokaze v strahu jih sama preklicala, ker je vedela kaj ji sledi.
Epilog tega je, da je sodišče legaliziralo ponarejene dokaze. ŽAl pa je druga sodnica skapirala in ni nasedla na onarejene dokaze in si problem ogledala v naravi.
NAuk te zgodbe je, da sodišču ne smemo vrjeti v pošteno in pravično sojenje. Dobro je, da se pred tem zaščitijo dokazi.
SOčasno pa je res problem z trajnim mandatom, ker ga posamezniki izkoriščajo.