da bi si predstavljali, kakšne pisane cvetove poganja slovenska birokracija, se je treba spomniti na medijskega inšpektorja, ki je bedel med drugim nad tem, da se v slovenskih časopisih tuji citati obvezno pojavljajo s slovenskim prevodom. skladno s quod licet iovi, non licet bovi pač, pri čemer nevtralnemu opazovalcu ni zmeraj jasno, komu pripada bovina natura... tega istega inšpektorja ni niti po naključju motilo zapisovanje tujih - celo lastnih - imen po načelu piši kao što govoriš .