"Da se država pri SCT ni naučila veliko, pa kaže premier Borut Pahor, ki je za SCT lani poskušal pridobiti posle v Libiji."

Tole je ZELO mila verzija tistega, kar bi dejansko lahko napisali o razmerju SCT/Država. Preveč prizanesljivi ste do naše Države in pripisujete ji lastnosti, ki jih nikoli ni imela.

Izhajate namreč iz zmotne predpostavke, da se je Država dejansko sploh HOTELA kdajkoli karkoli naučiti iz svojih slabih poslovnih praks z SCT-jem. Če bi se hotela, bi se naučila - in danes bi bil SCT že zdavnaj umaknjen iz vseh javnih razpisov.

Izhajate iz zmotne predpostavke, da je bila Država kdajkoli sploh pripravljena uporabiti svojo moč za izboljšanje svojega sistema javnega naročanja, za razbitje kartelov, za kaznovanje koruptivnih poslov.

Te pripravljenosti nikoli ni bilo, razen morda pri Soršaku in nekaterih redkih svetlih izjemah.

Zato definicija, da se Država ni ničesar naučila pri SCT-ju, ni popolna. Pravilnejša definicija je, da se država pri SCT-ju NOČE ničesar naučiti. Ker enostavno gleda vstran.

Gre za kohabitacijsko razmerje, pri katerem Država ni nič manj kriva od SCT. Država enostavno ne izvaja svojih funkcij, ker jih noče izvajati. Ne zato, ker ne bi videla, kaj se dogaja, ne zato, ker bi bila absolutno zabita in nesposobna učenja. Država prekleto dobro vidi in ve, kaj se dogaja, ampak noče reagirati. Zakaj je tako, si pa naj vsak sam razpuca... Morda zato, ker je Država na plačilni listi SCT vsaj toliko, kot je SCT na plačilni listi Države ?