Tvoja razlaga se sicer lepo bere, ni pa zato nujno pravilna. Vsekakor velja, da povecevanje kolicine denarja (inflacija), ki presega dejansko gospodarsko rast, povzroca povecevanje cen. Ni pa res obratno, da je vsako povecanje cen v dolocenem segmentu posledica povecane kolicine denarja (inflacije).

Se strinjam, odvisno od alokacije sredstev, katera je posledica potreb in/ali vrednot ljudi v določenem obdobju. Trenutno so na udaru nujno potrebne zadeve, ljudje so pazljivi, manj papirja se alocira v "nepotrebne" reči. To je moja logika.

Pri trenutnih porocilih o povecevanju cen gre zelo ocitno samo za dva segmenta, namrec prehrano in energijo. Tako pravi ECB, ki je odgovorna za regulacijo kolocine denarja, jaz ji verjamem. Cene mnogih drugih dobrin se niso prakticno nic povecale. Se posebej se niso nic kaj znatno zvisale place, tj. cena dela. Ce bi slo dejansko za monetarni pojav, bi se morale dvigovati cene vseh segmentov.

Če se papir "pretoči" v prehrano in energijo, potem po tej analogiji se ne rabijo zviševati ostale cene, denimo. In ker je košarica cen pri statistiki raznovrstna, se po tej logiki lahko prikaže precej manjša inflacija. No, če smo čisto natančni, matematično povprečje štima, ljudje pa to občutijo kot bistveno nižji standard, velja seveda samo za večino, reciva temu nižji in srednji sloj.