Kdor se je kdaj zares srečal s prostorskim načrtovanjem ve, kako težko in dolgotrajno je spreminjanje namembnosti v stavbno zemljišče. Pa tudi, kako argumenti malo štejejo. Bombastično pisanje in pljuvaško komentiranje pa spregleda zelo žalostno dejstvo, da so predvsem zaradi kmetijske togosti pri spreminjanju namembnosti v okolici večjih mest, cene zemljišč zrasle v nebo. In so glavni razlog za to, da si cela generacija ljudi (18-35 let) ne more kupiti stanovanj oz. se mora za luknjo zadolžiti do upokojitve (ki je tako ali tako ne bo, če bodo vsa vplačila v blagajno pojedli včerajšnji in današnji mladi upokojenci). A je tisto nekaj koruze in krompirja res več vredno? Glede na članek in komentarje očitno je. Pa še to: "župansko" mešetarjenje (ki seveda obstaja, a mnogo manj, kot misli plebs) bi bilo mnogo manj zanimivo, če bi bila zemljišča cenejša. V članku je na prvi pogled grozljiv graf, ki pove, da so v 2 letih prodali vsa zemljišča. Če bolje pogledaš, so prodali manj kot 5% zemljišč, ampak če bi se merilo pričelo pri 0, se to skoraj ne bi opazilo. Za domačo nalogo pa lahko novinar še preveri, koliko odstotkov površine Slovenije je bilo zazidljive leta 1991, koliko pa danes. Pa na eno decimalko naj pokaže rezultat, da se bo videla razlika. Pa smo res dežela kmetavzov, če nam je sveta zemljica taka relikvija.