Inside je napisal(a):
»Problem je percepcija ljudi« v prvi vrsti tvoja, bebo ki si se najmanj 8 let pripravljal na prevzem vlade sedaj ko jo imaš pa v rokah si pa misliš "pa saj to ne more bit res, kaj smo ustvarili?". Je treba imet jajca za vladanje jajca lahko je govorit lep jezik in se oblačit v obleke. Razen JJ ki jih je imel četrtinko do sedaj ni nihče vladal z jajci ampak z leporečenjem vključno z drnilamo. Po moje si je predstavljal "samo da pridemo not v EU pol bomo že kako, ni važno nič drugega" jeje važno pa še kako, to se bo sedaj pokazalo prav hitro.

 
Enfrice je vedno govoril:
 
ne lazit naokoli, 

doma čakat, da nas pridejo prosit,

ne vabit tujih oslov iz EU,

ne jim ponujat zastonj delnic,

zahtevat ureditev odnosov s Hrvaško kot pogoj za vstop v EU,

Onani urediti staus veleposlanice v Bruslju,

itd.

Pa ni nič pomagalo.


Enfrice.

bc123a je napisal(a):

Dragi purinoli,

verjami da se precej teh raziskovalcev niti s tem, kar tebi gre tako v nos, nima pohvaliti. Ce bi v sloveniji denar sel samo tistim, ki dejansko objavljajo znanstvene clanke v priznanih revijah, bi prisparali vsaj 1/2 delovnih mest v znanosti, kar bi nedvomno bil velik napredek. Pa po moje je 1/2 konzervativna ocena.

Klasicni primer je tale stric:

http://splet02.izum.si/cobiss/bibliography?code= 03934&sciif=on

"raziskovalec" od leta 1977. Kaj raziskuje na tem bozjem institutu, ki bi kao naj bil servis gospodarstva? Neoliberalizem (glej pod Nerazporejeno)?

 
BC, jaz se ne obremenjujem ne s tipi, ki imajo v bibliografiji v glavnem intervjuje v pivovarniškem glasilu Delo ali Dnevnik pa tudi ne, če imajo članke v Nature. Ti zadnji so seveda verjetno zelo pametni ljudje, ampak, če delajo pa za denar države, bi jih vseeno napodil ven iz Labov, pisarn ali kjer že delajo. Fundamentalna znanost v nano državici se lahko zganja IZKLJUČNO iz sredstev iz tujine, recimo od velikih playerjev ZDA,D....

Fundamentalna znanost je dno piramide. Pregled nad sestavo te piramide imajo samo veliki, ki delajo na dolge proge in iz tega slej ali prej potegnejo aplikacije - tako je nastal tranzistor, A-bomba, genski inženiring.....Mali, kot SLO, ki finacirajo fundamentalno znanost, se gredo perverzno igro pomoči razvitim od nerazvitih palčkov. Amer se samo smejejo in polagajo kocke v piramido, mi smo pa vsi navdušeni nad "briljantnimi znanstveniki, ki so jim v Nature objavili Vpliv lunine mene na menstruacijo polžev".

V tako mali in ranljivi državi, ki bi morala enostavno konkurirati z aplikativno znanostjo, je greh zapravljati človeške in materialne resurse za pomoč velikim. Zato je meni vseeno, ali tule govoriva o LK Pofukljajevi, ki pridiga globalno segrevanje od marca do avgusta na severni polobli in nato na južni he he ali pa o kakem dobrem raziskovalcu, ki je napisal odličen članek na področju, kjer SLO nima niti delavnice, kaj šele fabrike. In kdo ga plača? Mi vsi, ki delamo "pritlehne " zadeve, kot so generiki, ali pa hladilniki ali pa Akrapovičevi izpušni lonci....

Tak je to, cesar je gol, vsi pa govorijo, kako lepo kravato ima. Lep pozdrav, Purinoli

0902ISXdX je napisal(a):


Ej napačnega sprašuješ, tudi jaz nimam pojma kaj počnejo tam. On je pač direktor a ne ;-)
Convex je bil sicer bolj kot ne ropotija že na dan montaže, kaj imajo sedaj tam pa ne vem. Je pa bil nek članek pred časom o nekem novem superstroju, ampak ne vem, če ni to na nekem drugem inštitutu.
Po mojem bi Darko kaj več vedel o tem povedati.

 
Fantje, CONVEX je bil pač maksimum kar se je tedaj dalo dobaviti v tedanjih razmerah in za tako sorazmerno majhen denar.

Ne pozabite, da je CONVEX bil zračno hlajen računalnik v času, ko so sicer superračunalnike hladili s posebnimi hladilnimi sistemi. In je imel dokaj zmogljiv vektorski procesor, ki je za tiste čase prekosil navadne i386 mlinčne velikokrat..

Tedaj (pisalo se je leto 1989-90-91) pač še ni bilo marsičesa kar danes vzamemo kot samoumevno. In se računanje turbin tedaj ni dalo delati s lepimi željami temveč le s konkretnimi računalniki.

En CONVEX (čeprav šibkejši) je bil tudi na IRBu, kjer sem delal na začetku svoje profesionalne poti. CONVEX je bil polno zaseden ves čas s vektorskimi izračuni (pri nas so se delali ab-initio računi in ne toliko druge numerike).

Enega je celo na račun Ljubljana-Maribor kompleksov iztržil MB kolikor se spomnim (RCUM), ampak ne me jemat za besedo.

Kritiki tedanjega nakupa superračunalnikov smo se zavzemali za izgradnjo hitrega računalniškega omrežja (temelječ na, kakopak, TCP/IP protokolih), namesto za nakupovanje tipa "CONVEX v vsako slovensko vas". Ostalo je zgodovina.

2008 zmaga na volitvah
 
2009 rdeča vlada..it's time to say good bye

Pred volitvami so Pahorjevci ljudem obljubljali sanjsko vlado. Po volitvah pa sanjska vlada razlaga volivcem kot, da so ljudje izvolili krizo, kot bi kriza bila dobro skrito najbolj trdno in obetavno jedro Pahorjeve vlade.

Če je človek dobro spremljal domačo politiko, se je tako stanje tudi že vnaprej videlo, saj je kriza bila sestavni del tudi Drnovškove in Ropove vlade. Pahor pa je nadaljevanje tega sistema. Šlo je samo za prevzem oblasti, oziroma proračuna.

Vse se vrti okoli porabe proračuna. Kot da bi bil proračun najprej za porabit, šele nato za napolnit. Nič ni rečenega o novih delovnih mestih, novih finančnih virih, novih podjetjih. Kot da bi bila Slovenija zopet Zbiljski gaj.

0219K21 je napisal(a):

 
Fantje, CONVEX je bil pač maksimum kar se je tedaj dalo dobaviti v tedanjih razmerah in za tako sorazmerno majhen denar.

Ne pozabite, da je CONVEX bil zračno hlajen računalnik v času, ko so sicer superračunalnike hladili s posebnimi hladilnimi sistemi. In je imel dokaj zmogljiv vektorski procesor, ki je za tiste čase prekosil navadne i386 mlinčne velikokrat..

Tedaj (pisalo se je leto 1989-90-91) pač še ni bilo marsičesa kar danes vzamemo kot samoumevno. In se računanje turbin tedaj ni dalo delati s lepimi željami temveč le s konkretnimi računalniki.

Darko, seres. Zmotil si se za ene 5 let. Racunalnik so nabavili leta 1995/1996 - prej tega modela Convex sploh ni delal (kolikor vem so kupili Exemplar). Zato so tudi tvoja nadaljnja izvajanja cisto mimo in nerelevantna.

(www.charmm.org/devel...mplar.html - glej naslov htmlja)

Ne gre toliko za sam superracunalnik, ampak za to, da so frajerji kupili racunalnik, ki je bil eden zadnjih produktov propadajocega convexa, in to v casu, ko je convex propadal zaradi tega, ker se s superracunalniki enostavno racunice niso vec izsle. Skratka, robo je bilo treba kupiti na silo in na vsak nacin, se preden postane prevec ocitno, da je nepotrebna.

en.wikipedia.org/wik...x_Computer

purinoli je napisal(a):

 
BC, jaz se ne obremenjujem ne s tipi, ki imajo v bibliografiji v glavnem intervjuje v pivovarniškem glasilu Delo ali Dnevnik pa tudi ne, če imajo članke v Nature. Ti zadnji so seveda verjetno zelo pametni ljudje, ampak, če delajo pa za denar države, bi jih vseeno napodil ven iz Labov, pisarn ali kjer že delajo. Fundamentalna znanost v nano državici se lahko zganja IZKLJUČNO iz sredstev iz tujine, recimo od velikih playerjev ZDA,D....

Fundamentalna znanost je dno piramide. Pregled nad sestavo te piramide imajo samo veliki, ki delajo na dolge proge in iz tega slej ali prej potegnejo aplikacije - tako je nastal tranzistor, A-bomba, genski inženiring.....Mali, kot SLO, ki finacirajo fundamentalno znanost, se gredo perverzno igro pomoči razvitim od nerazvitih palčkov. Amer se samo smejejo in polagajo kocke v piramido, mi smo pa vsi navdušeni nad "briljantnimi znanstveniki, ki so jim v Nature objavili Vpliv lunine mene na menstruacijo polžev".

V tako mali in ranljivi državi, ki bi morala enostavno konkurirati z aplikativno znanostjo, je greh zapravljati človeške in materialne resurse za pomoč velikim. Zato je meni vseeno, ali tule govoriva o LK Pofukljajevi, ki pridiga globalno segrevanje od marca do avgusta na severni polobli in nato na južni he he ali pa o kakem dobrem raziskovalcu, ki je napisal odličen članek na področju, kjer SLO nima niti delavnice, kaj šele fabrike. In kdo ga plača? Mi vsi, ki delamo "pritlehne " zadeve, kot so generiki, ali pa hladilniki ali pa Akrapovičevi izpušni lonci....

Tak je to, cesar je gol, vsi pa govorijo, kako lepo kravato ima. Lep pozdrav, Purinoli

 Purinoli, nečesa ne razumem, kar ni čudno, glede na to, da mi svet znanosti ni tako blizu.

 Kaj je z zgodbami o vseh teh malih državah, ki vlagajo nadpovprečen delež BPD v znanost (a la Finska), in kako to, da naj bi to njim skrajno koristilo, če, kakor praviš, nano države nimajo tu kaj iskati?

 Jaz si sicer laično predstavljam, če se "uturiš" v kakšno mednarodno iniciativo na znanstvenem področju, in zgradiš/sofinanciraš na lastnih tleh kakšen inštitut, kamor potem prihajajo karseda odlični tuji strokovnjaki, potem tudi lažje prideš do kakšnih koristnih informacij, kaj ni tako?

bc123a je napisal(a):

Darko, seres. Zmotil si se za ene 5 let. Racunalnik so nabavili leta 1995/1996 - prej tega modela Convex sploh ni delal (kolikor vem so kupili Exemplar). Zato so tudi tvoja nadaljnja izvajanja cisto mimo in nerelevantna.

(www.charmm.org/devel...mplar.html - glej naslov htmlja)

Ne gre toliko za sam superracunalnik, ampak za to, da so frajerji kupili racunalnik, ki je bil eden zadnjih produktov propadajocega convexa, in to v casu, ko je convex propadal zaradi tega, ker se s superracunalniki enostavno racunice niso vec izsle. Skratka, robo je bilo treba kupiti na silo in na vsak nacin, se preden postane prevec ocitno, da je nepotrebna.

http://en.wikipedia.org/wiki/Convex_Computer
Darko govori o prvem Convexu, ti pa o drugem.
Ja, kot se spomnim, smo šli dvakrat v nakup istega sranja :-)))

bc123a je napisal(a):

Darko, seres. Zmotil si se za ene 5 let. Racunalnik so nabavili leta 1995/1996 - prej tega modela Convex sploh ni delal (kolikor vem so kupili Exemplar). Zato so tudi tvoja nadaljnja izvajanja cisto mimo in nerelevantna.

(www.charmm.org/devel...mplar.html - glej naslov htmlja)

Ne gre toliko za sam superracunalnik, ampak za to, da so frajerji kupili racunalnik, ki je bil eden zadnjih produktov propadajocega convexa, in to v casu, ko je convex propadal zaradi tega, ker se s superracunalniki enostavno racunice niso vec izsle. Skratka, robo je bilo treba kupiti na silo in na vsak nacin, se preden postane prevec ocitno, da je nepotrebna.

http://en.wikipedia.org/wiki/Convex_Computer  
Kaj je zdaj to? A bomo ugotovili, da 0219K21 ni Darko Bulat, računalniški strokovnjak? Eden od trojice 0219K21, bc123a in Darko Bulat švingla z nicki ali se pa moti v stroki. To bi bil nek ad hoc presek skozi ta dva posta.

Nekaj mi pravi, da so podatki od BC ja pravi. Kaj pa zdaj?? Lep pozdrav, Purinoli

purinoli je napisal(a):

 
Kaj je zdaj to? A bomo ugotovili, da 0219K21 ni Darko Bulat, računalniški strokovnjak? Eden od trojice 0219K21, bc123a in Darko Bulat švingla z nicki ali se pa moti v stroki. To bi bil nek ad hoc presek skozi ta dva posta.

Nekaj mi pravi, da so podatki od BC ja pravi. Kaj pa zdaj?? Lep pozdrav, Purinoli

 
BC ima prav.

vuksan je napisal(a):

 Purinoli, nečesa ne razumem, kar ni čudno, glede na to, da mi svet znanosti ni tako blizu.

 Kaj je z zgodbami o vseh teh malih državah, ki vlagajo nadpovprečen delež BPD v znanost (a la Finska), in kako to, da naj bi to njim skrajno koristilo, če, kakor praviš, nano države nimajo tu kaj iskati?

 Jaz si sicer laično predstavljam, če se "uturiš" v kakšno mednarodno iniciativo na znanstvenem področju, in zgradiš/sofinanciraš na lastnih tleh kakšen inštitut , kamor potem prihajajo karseda odlični tuji strokovnjaki, potem tudi lažje prideš do kakšnih koristnih informacij, kaj ni tako?

 Potem se pa nisva razumela ali sem pa jaz slabo napisal ( bolj verjetno). Vlaganja v znanost so dobra v glavnem tista, ki prihajajo iz zasebnega sektorja. Država lahko kvečjemu kaj stori, da razbremeni podjetja, da lažje vlagajo v R&D. Razmerje v velikih državah je pribl. 10-20% država, ostalo zasebniki. SLO ima na glavo obrnjeno razmerje in še izjemno nizek delež, ker smo v glavnem samo sestavljalnica za lohn arbeit posle. Finska in podobne države imajo visok delež, vendar je v glavnem zasebni in za APLIKATIVNO znanost. Kar imajo fundamentalnih zadev, je vedno prepletena mreža z velikimi playerji, s katerimi si delijo stroške in sodelujejo na tržni osnovi.

V SLO je pa ogromno državnega denarja zmetanega v "visoko znanost", od katere nima SLO nobene koristi. Postavljanje kock v piramido od fundamentalne do visoko aplikativne znanosti je s strani samoplačniške majhne SLO samomorilsko dejanje.

Kar se tiče tistega odebeljenega teksta v tvojem postu : zmetati ogabne denarje v kak inštitut in potem čakati, da boš dobil kako drobtinico ( če jo boš) od prerivanja med tisoči boljših inštitutov je oslarija. Mednarodna menjava v znanosti je možna in če že imamo inštitute iz socrealizma, OK, naj bodo, ampak naj si najdejo financerje za svoje projekte, ampak lepo prosim, ne iz našega proračuna ampak iz mednarodne izmenjave. Tako kot vsi mi ostali.

Lep pozdrav, Purinoli

pavel je napisal(a):


BC ima prav.

Jaz pa mislim, da imata oba prav.
Stavil sicer ne bi, ampak če se ne motim, Darko govori o prvem, BC pa od drugem Convexu.

0902ISXdX je napisal(a):


Jaz pa mislim, da imata oba prav.
Stavil sicer ne bi, ampak če se ne motim, Darko govori o prvem, BC pa od drugem Convexu.

 
Ness, dovoli medklic laika. Po spominu vem, da je bila neka mini aferica s superračunalnikom za časa Tanciga. A je to ista zadeva? In kaj je tisti računalnik naredil dobrega ( plačala ga je menda država), da je bila investicija upravičena? In kaj je v 30 letih naredil oddelek, ki ga vodi M.Alkalaj, da je bilo vredno vseh stroškov tistega oddelka? Če so delovali samo na trgu, me ne briga in je to njihova stvar, če so pa v glavnem cuzali državna sredstva, je pa že bolj zanimivo tudi zame in še za koga.

Ponavljam, vprašanje laika in nepoznavalca, brez kakih vnaprejšnjih sodb. Lep pozdrav, Purinoli

purinoli je napisal(a):


Ness, dovoli medklic laika. Po spominu vem, da je bila neka mini aferica s superračunalnikom za časa Tanciga. A je to ista zadeva? In kaj je tisti računalnik naredil dobrega ( plačala ga je menda država), da je bila investicija upravičena? In kaj je v 30 letih naredil oddelek, ki ga vodi M.Alkalaj, da je bilo vredno vseh stroškov tistega oddelka? Če so delovali samo na trgu, me ne briga in je to njihova stvar, če so pa v glavnem cuzali državna sredstva, je pa že bolj zanimivo tudi zame in še za koga.

Ponavljam, vprašanje laika in nepoznavalca, brez kakih vnaprejšnjih sodb. Lep pozdrav, Purinoli

Saj o Tancigovem convexu govori Darko, bc123 pa o tistem iz leta 1994 ali 95.

Kaj so delali z njimi pa prav veliko ne vem, plačan je bil iz proračuna, saj se IJS po vsej verjetnosti ne preživlja na prostem trgu, zato dvomim, da niso izdatno cuzali in cuzajo še naprej.

0902ISXdX je napisal(a):


Saj o Tancigovem convexu govori Darko, bc123 pa o tistem iz leta 1994 ali 95.

Kaj so delali z njimi pa prav veliko ne vem, plačan je bil iz proračuna, saj se IJS po vsej verjetnosti ne preživlja na prostem trgu, zato dvomim, da niso izdatno cuzali in cuzajo še naprej.

 
Ma, ne me preklet, Ness, ampak vseeno mi nekaj ne gre skupaj. Tancig je bil minister šele 1992, torej ni mogel biti boter-financer nekega računalnika iz 1989, ko je bila še ureditev Socializem I. Bolj verjetno je, da je botroval onemu iz 1994, kot pravi BC?

Brez zamere za pikolovstvo, ma če meni kaj ne gre skupaj, pač vrtam, tak sem, GEM pomahaj. Pa lep pozdrav, Purinoli

Meseca julija 2008 je bil objavljen članek S PAHORJEM NI PRIHODNOSTI, a so se temu članku vsi smejali. Danes pol leta leta zatem se dogaja točno to, kar opisuje članek....

S PAHORJEM NI PRIHODNOSTI

V soboto, 5. julija, je bila največja opozicijska stranka Socialni demokrati (SD) na predvolilni programski konferenci s sloganom Skupaj proti vrhu predstavila alternativni vladni program. Na spletni strani SD dolgoletni predsednik stranke Borut Pahor volivcem obljublja, da bo stranka "postala nosilec sprememb in modernizacije".
Ker SD pred volitvami napoveduje velikopotezne spremembe in modernizacijo s politiki, ki so pred letom 2004 sestavljali ogrodje gradualistične Slovenije, se odpira vprašanje, ali bomo šli skupaj s Pahorjevo stranko zares naprej proti vrhu ali nazaj v preteklost.
PAHORJEVI ljudje iz preteklosti
Sredi aprila je Pahorjeva stranka prvič javno predstavila osnutek alternativnega gospodarskega programa na javni tribuni s pomenljivim naslovom Uspešno gospodarstvo brez vmešavanja politike in razprodaje premoženja. Po poročanju medijev so na tribuni sodelovali stari politični znanci: Mitja Gaspari (prej LDS), Tone Rop (prej LDS), Maks Tajnikar (Kučanov Forum 21), Franci Križanič (SD) in drugi.
Pahorjeve ekonomske frontmene med drugim druži lastnost, da so bili kot predstavniki tranzicijskega gradualizma goreči nasprotniki odbora za reforme, ki je v letih 2005 in 2006 za Janševo vlado pripravil predlog gospodarskih in socialnih reform.
PAHORJEVI gradualisti
Pahorjevo odločitev, da okrog sebe zbere najbolj trdo tranzicijsko jedro gradualistov, ki jih je liberalni ekonomist Mićo Mrkaić v svoji znameniti knjigi "To so bile svete krave" brez dlake na jeziku opisal kot "pošasti s tisočimi glavami", je pred kratkim v intervjuju komentiral liberalni ekonomist Janez Šušteršič: "Zame je največje razočaranje prav Pahor - ali je dolga leta spreminjal svojo stranko in potem dve leti prepričljivo zagovarjal reforme samo zato, da je naredil prostor za

, da je naredil prostor za

Pahorjev Šrot
Pahorjeva politična hipokrizija je prišla najbolj do izraza konec prejšnjega leta z javnim razkritjem, da je Boško Šrot postal eden najbogatejših Slovencev z rdečo knjižico v žepu, saj je bil do pred kratkim član Pahorjeve SD. Pahor je konec minulega leta v medijih vehementno priznal, da je s Šrotom kot članom stranke ves čas vzdrževal stike.
Pahorjeva SD se je kot naslednica komunistične partije skozi tranzicijo licemersko oklicala za gorečo borko proti socialnemu razslojevanju, hkrati pa so prav njeni člani z rdečo knjižico v žepu sodelovali pri sporni privatizaciji in koncentraciji (vele)kapitala, ki je bila utemeljena na političnemu klientelizmu, omejevanju konkurence, nedelovanju pravne države in zlorabi nacionalnega interesa za osebne premoženjske namene.
Pahorjev Rop
Politik Tone Rop je postal član Pahorjeve stranke ravno v času, ko je SD oblikovala alternativni gospodarski program z naslovom Uspešno gospodarstvo brez vmešavanja politike in razprodaje premoženja.
Da prav politik Rop uteleša vmešavanja politike v gospodarstvo, se je javnost prepričala že pred zadnjimi volitvami leta 2004 s spektakularnim televizijskim posnetkom, ko je Rop na posvetu v prostorih GZS nekdanjemu direktorju Mercatorja Jankoviću očital: "Veš, česa nisi povedal? Da sem te jaz postavil za direktorja ... Ja, ampak interes je bil, da te je politika nastavila. Jaz sem te nastavil!"
Objavljeni televizijski posnetek izpred štirih let je bil šokanten zato, ker se je zgodil po uradnem posvetu v prostorih GZS, ko je bil Rop zmotno prepričan, da so televizijske kamere že ugasnjene. Čeprav velja politik Rop za ekstremen primer tranzicijskega političnega klientelizma v gospodarstvu, Pahor prav z Ropom v posmeh celotni javnosti je propagiral predvolilni slogan "gospodarstvo brez vmešavanja politike".

Nepregledna privatizacija
Vrhunec predvolilne hipokrizije Pahorjeve SD je nedvomno njeno zavzemanje za pregleden umik države iz gospodarstva. Po poročanju medijev sta na aprilski javni tribuni SD predlog umika države iz gospodarstva predstavila politik Rop in nekdanji predsednik uprave Kada Borut Jamnik (Finance, 18. aprila 2008).
Lani poleti sem v Financah v kolumni Rigelnikova oligarhija (150/2007) opisal nepregledno prodajo državnega lastništva v ACH (nekdanji Autocommerce), ki ga danes lastniško obvladuje vpliven član Kučanovega Foruma 21 Herman Rigelnik (Rigelnik je na letošnji Managerjevi lestvici 100 najbogatejših Slovencev zasedel 41. mesto z 21,4 milijona evrov premoženja).
Februarja 2003 je najprej Sod, ki je bil pod neposrednim političnim nadzorom Ropove LDS, brez javnega zbiranja ponudb neposredno prodal svoj 9,49-odstotni delež v ACH, in sicer Luki Koper, ki jo je tedaj vodil Bruno Korelič, sicer član Foruma 21 in danes občinski svetnik na koprski listi Pahorjeve SD. Nato se je novembra 2004, le dva tedna po volilnem porazu Ropove koalicije, na hitro izvedla še nepregledna prodaja Kadovega 15,9-odstotnega deleža v ACH finančni družbi Infond Holding, ki se je pozneje izkazala kot delniško parkirišče za Rigelnikov menedžerski odkup ACH.
Kad je nepregledno prodajo lastništva v ACH brez javnega zbiranja ponudb izvedel pod vodstvom tedanjega predsednika uprave Boruta Jamnika, ki se danes v imenu Pahorjeve SD zavzema za pregleden umik države iz gospodarstva.
Privatizatorja Rop in Cvikl

Da primer nepregledne prodaje državnega lastništva v Rigelnikovem ACH še zdaleč ni osamljen primer tranzicijske razprodaje državnega premoženja pod okriljem Pahorjevih frontmenov, je potrdila izredna seja državnega zbora, ki je bila namenjena obravnavi poročila parlamentarne preiskave o prodaji deležev Kada in Soda v gospodarskih družbah v obdobju 1995-2005.
Poročilo razkriva doslej javno povsem neznane podatke o privatizacijski vlogi politika Ropa in Cvikla, ki sta po letu 2005 prestopila pod politično okrilje Pahorjeve SD. Politik Rop je bil predsednik upravnega odbora Soda skoraj dva mandata, in sicer od 11. marca 1993 do 20. junija 2000. Isti Rop je bil tudi član skupščine in kot premier predsednik skupščine Soda (od 30. novembra 2000 do 3. decembra 2004).
V razdobju od 21. decembra 2000 do 11. oktobra 2001 je bil predsednik upravnega odbora Soda politik Cvikl. Po določilih statuta Soda sta bila organa upravljanja Soda skupščina in upravni odbor.


Razprodaja državnega premoženja in ROP
V času, ko je bil politik Rop predsednik upravnega odbora Soda (od 11. marca 1993 do 20. junija 2000), je bilo prodanih skupno približno 500 deležev v posameznih podjetjih. V mandatu 2000-2004, ko je bil Rop najprej član in nato še predsednik skupščine Soda, pa dodatnih 270. Prodaje so bile v večini izvedene nepregledno, brez javnega zbiranja ponudb.
Povsem enaka porazna statistika razprodaje državnega premoženja v Sodu velja tudi za politika Cvikla. V času njegovega predsednikovanja upravnemu odboru Soda (od 21. decembra 2000 do 11. oktobra 2001) je Sod prodal deleže v 91 družbah; od tega sta bili le dve prodaji izvedeni z javnim zbiranjem ponudb in ena z javnim prevzemom. Preostalih 88 prodaj je bilo izvedenih po nejavni poti: 40 je bilo neposrednih prodaj in enako število nejavnega zbiranja ponudb.
Kapitalizem se je začel 1990 in politik Cvikl
Politik CVIKL je na nedavni izredni seji državnega zbora o koncentraciji kapitala Slovence norčavo prepričeval, da se je proces privatizacije začel šele avgusta 2005 s prodajo državnega lastništva v Mercatorju. Resnica je prav nasprotna: privatizacija se je začela leta 1990 z Markovićevim zakonom o podjetjih, samo v obdobju 1995-2006 pa sta državna sklada Sod in Kad po podatkih omenjenega skupščinskega poročila skupaj prodala lastniške deleže v kar 2.447 (!) posameznih podjetjih.
Pred letom 2005 je bila prodaja državnega premoženja Kada in Soda izvedena večinoma nepregledno, brez javnega zbiranja ponudb, enako škandalozno, kot je Janševa vlada avgusta 2005 prodala državno lastništvo v Mercatorju.
S Pahorjem ni prihodnosti
Analiza minulega ravnanja današnjih Pahorjevih frontmenov, ki so se na predvolilni konferenci s sloganom Skupaj proti vrhu enotno zaklinjali na spremembe, pokaže, da je Pahor je okoli sebe dejansko zbral okorele gradualiste in antiliberalce. Gre za ljudi, ki s svojo preteklostjo poosebljajo nasprotje od vsega tistega, kar pred volitvami prodajajo volivcem.
Z nikoli prenovljenimi Pahorjevimi "prenovitelji" z rdečo knjižico bo šla Slovenija dejansko nazaj v preteklost, kajti s takimi Pahorjevimi frontmeni ni prihodnjosti.

purinoli je napisal(a):

 
Ma, ne me preklet, Ness, ampak vseeno mi nekaj ne gre skupaj. Tancig je bil minister šele 1992, torej ni mogel biti boter-financer nekega računalnika iz 1989, ko je bila še ureditev Socializem I. Bolj verjetno je, da je botroval onemu iz 1994, kot pravi BC?

Brez zamere za pikolovstvo, ma če meni kaj ne gre skupaj, pač vrtam, tak sem, GEM pomahaj. Pa lep pozdrav, Purinoli

 
Anyway, brez želje se spuščat v kakršne koli polemike o prvem, drugem, n-tem, CONVEXu, dejstvo je, da je v času, ko sem delal na Inštitutu Ruđer Bošković tudi slednji imel CONVEX, ki je za določene namene bil primeren računalnik. Imel je pač ustrezni procesor, ki je izvajal vektorske izračune. Ne me spraševat za podrobnosti, a po spominu gre takole, da je mašina imela v sebi dejansko (vsaj) tri procesorje. En povsem mali računalniček, ki je imel naložen nek oskubljen VMS in je ta računalniček služil za "boot" glavnega računalnika. Glavni računalnik je imel UNIX-like OS in je bil priročen za matematične izračune a le, če so programi uporabljali vektorski procesor (tretji del). Do tega se je prihajalo prek posebnih knjižnic in programov in ne me spraševat kako, ker na tem nisem delal.

Moje srečevanje s CONVEXom na IRB se je začelo in končalo pri spravljanju tega računalnika na tedaj nastajajočo računalniško omrežje.

In od tod moja nejevolja pri (dejansko kasnejšem) nakupu (očitno drugega) CONVEXa na IJS, saj sem osebno sodil v tisti krog, ki je zagovarjal izgradnjo (vsaj) akademskega računalniškega omrežja.

Slednje je resda kasneje tudi nastalo, a je pred tem kupljen tudi CONVEX.

Kolikor vem je eden izmed najmočnejših uporabnikov točno tega CONVEXa na IJS bil Turboinštitut za izračunavanje turbin. Ti izračuni so še danes med najzahtevnejšimi numeričnimi izračuni, ker za zdaj razen "brute force" metode pri kateri se ukrivljena ploskev razdeli na ravne segmente (oblike trikotnika) in se potem računajo pretoki v čim manjših volumnih, nekako ni druge.

purinoli je napisal(a):


Ma, ne me preklet, Ness, ampak vseeno mi nekaj ne gre skupaj. Tancig je bil minister šele 1992, torej ni mogel biti boter-financer nekega računalnika iz 1989, ko je bila še ureditev Socializem I. Bolj verjetno je, da je botroval onemu iz 1994, kot pravi BC?

Brez zamere za pikolovstvo, ma če meni kaj ne gre skupaj, pač vrtam, tak sem, GEM pomahaj. Pa lep pozdrav, Purinoli

Res ne vem. Vsekakor "Convex letnik 94 ali 95" ni bil prvi supercomputer na IJS.
Predvidevam, da Darko pozna Alkalaja in bi tako lahko dobil informacije iz prve roke.
Tanciga se jaz spomnim po tisti znameniti izjavi Slovenija dežela softwarea :-)))
Sem pa sinoči prebral na Wikipediji, da je HP kupil (ostanke) Convexa leta 1995 in potem uporabil tehnologijo v nekih svojih super-duper-HPUX mašinah. Kaj več se mi pa ni dalo raziskovati.

0902ISXdX je napisal(a):


Res ne vem. Vsekakor "Convex letnik 94 ali 95" ni bil prvi supercomputer na IJS.
Predvidevam, da Darko pozna Alkalaja in bi tako lahko dobil informacije iz prve roke.
Tanciga se jaz spomnim po tisti znameniti izjavi Slovenija dežela softwarea :-)))
Sem pa sinoči prebral na Wikipediji, da je HP kupil (ostanke) Convexa leta 1995 in potem uporabil tehnologijo v nekih svojih super-duper-HPUX mašinah. Kaj več se mi pa ni dalo raziskovati.

 
-- stardate: 3. Sep. 1992 --

The following is a statement released by CONVEX Computer Corp., Richardson,
TX:
The Republic of Slovenia has awarded a three-year, multi-system contract
to Convex Computer Corp. This contract provides for a Convex C3860 super-
computer, purchased by the Ministry of Science and Technology, to be
installed at the Jozef Stefan Institute in Ljubljana. Convex will also
deliver a C3220 system to the University of Maribor in Slovenia. The
supercomputers will be used for increased computer research and development
efforts in science and technology for the newly independent country. The
agreement also includes delivery of two additional Convex systems in the
next two years.
"Slovenia is the most politically stable and economically prosperous of all
the former socialist countries of Eastern Europe," said Dr. Peter Tancig,
Slovenia's minister of science and technology. "Our goal is to continue to
strengthen our economy by developing more knowledge-intensive industries
aimed at technologically demanding market niches."
According to Dr. Tancig, the Convex supercomputers will provide essential
research and development support for the Republic's existing technologies
and future endeavors. "The systems will be used to support a wide area of
research and development activities throughout the country, such as
computer-aided engineering for automotive parts design and manufacturing,
computational chemistry applications for pharmaceutical companies and
industrial chemicals studies, and environmental applications for the
design of water turbines," he continued. "In addition to the research being
done for industrial purposes, the Convex supercomputers will be used for
advanced research by scientists in theoretical and high-energy physics,
computational chemistry, molecular biology, image processing, and
environmental modeling."
The C3860 supercomputer to be installed at the Jozef Stefan Institute,
pending export license approval, is an upgrade from a Convex C220 system that
was installed in 1989 . "The advent of mini-supercomputers was essential to
the development of our local high-performance computing capabilities," said
Vladimir Alkalaj, the head of the Computer Centre at the Jozef Stefan
Institute. "With the acquisition of the first Convex system, our scientists
gained locally available and affordable computational resources for
computer-supported research and development."
The six-processor C3860 system is one of the fastest and most powerful
supercomputers in Convex's C3 Series. The C3800 family features up to
eight processors, two gigflops of peak performance, and four gigabytes of
physical memory. The C3800 is the first supercomputer to be fully implemented
with gallium arsenide (GaAs) semiconductor technology. ...
The C3220, which will be installed at the University of Maribor, will be used
exclusively by students and scientists of the university for educational
and basic research purposes in computational fluid dynamics, astrophysics,
and theoretical mechanics.
" Convex supports Slovenia's efforts to strengthen its economy by taking
advantage of Western technology such as high-performance computing," said
Robert J. Paluck, Convex chairman, president, and chief executive officer.

0219K21 je napisal(a):

 
Anyway, brez želje se spuščat v kakršne koli polemike o prvem, drugem, n-tem, CONVEXu, dejstvo je, da je v času, ko sem delal na Inštitutu Ruđer Bošković tudi slednji imel CONVEX, ki je za določene namene bil primeren računalnik. Imel je pač ustrezni procesor, ki je izvajal vektorske izračune. Ne me spraševat za podrobnosti, a po spominu gre takole, da je mašina imela v sebi dejansko (vsaj) tri procesorje. En povsem mali računalniček, ki je imel naložen nek oskubljen VMS in je ta računalniček služil za "boot" glavnega računalnika. Glavni računalnik je imel UNIX-like OS in je bil priročen za matematične izračune a le, če so programi uporabljali vektorski procesor (tretji del). Do tega se je prihajalo prek posebnih knjižnic in programov in ne me spraševat kako, ker na tem nisem delal.

Moje srečevanje s CONVEXom na IRB se je začelo in končalo pri spravljanju tega računalnika na tedaj nastajajočo računalniško omrežje.

In od tod moja nejevolja pri (dejansko kasnejšem) nakupu (očitno drugega) CONVEXa na IJS, saj sem osebno sodil v tisti krog, ki je zagovarjal izgradnjo (vsaj) akademskega računalniškega omrežja.

Slednje je resda kasneje tudi nastalo, a je pred tem kupljen tudi CONVEX.

Kolikor vem je eden izmed najmočnejših uporabnikov točno tega CONVEXa na IJS bil Turboinštitut za izračunavanje turbin. Ti izračuni so še danes med najzahtevnejšimi numeričnimi izračuni, ker za zdaj razen "brute force" metode pri kateri se ukrivljena ploskev razdeli na ravne segmente (oblike trikotnika) in se potem računajo pretoki v čim manjših volumnih, nekako ni druge.

 
Vsekakor hvala za obširno razlago ( tebi in v naslednjem postu Nessu), mi je zdaj malo bolj jasno. Nisem hotel dlakocepiti, samo malo mi niso šle letnice skupaj. Kakorkoli, moj point je bil bolj to, da država ne bi smela kupovati ničesar, sicer dela zmedo na trgu. Turboinštitut ( ali pa konzorcij potencialnih uporabnikov) je očitno potreboval "brutta forza" za svoje izračune in bi si moral tako mašino kupiti sam. Proste kapacitete ( če bi bile) bi pa lahko prodajal zainteresiranim.

Na srečo še velja ( približno) oni zakon o podvojitvi procesorske moči vsakih 18 mesecev, ali se pa motim?

Lep pozdrav, Purinoli

***** za reasearch ;-)

Me pa zanima tole: Convex will also deliver a C3220 system to the University of Maribor in Slovenia.

Je to bilo realizirano?

0902ISXdX je napisal(a):
***** za reasearch ;-)

Me pa zanima tole: Convex will also deliver a C3220 system to the University of Maribor in Slovenia.

Je to bilo realizirano?

 
Ne vem, po moje je, saj je šlo bolj ali manj za zamašitev nevoščljivosti tipa "spet gre vse v Ljubljano". Pridobitelj je bil, kolikor vem RCUM (Računalniški Center Univerze v Mariiboru). Žal so slednjega sorazmerno zgodaj po osamosvojitvi povsem oskubili in mu izpulili eno izmed bolj pomembnih dejavnosti, ki jo je po sistemu capcarap prevzel na pol privatni novoustanovljeni IZUM (institut Informacijskih Znanosti Univerze v Mariboru).