Podjetnike je vendar strah, ker položaj v državi ni normalen. Vse se vrti okrog zaposlenih v javnem sektorju, ki so največje naše blago in izplačilo njihovih plač in pokojnin je najvišja dodana vrednost, je položaj definirala Bratuškova. Položaj je takšen, da se sindikati javnega sektorja, ki v bistvu terorizirajo državo, že pripravljajo na nove pljačkaške pohode po zasebnem gospodarstvu in bodo z vlado kmalu začeli nova mirovna »pogajanja«, ki se bodo končala proti koncu leta in seveda bo vlada, ki je tudi del javnosektorskih teroristov, v pogajalski farsi ustregla javnem sektorju in mu v naslednjem volilnem letu dodelila nekaj stomilijonov helikopterskega denarja. Seveda, največji plačnik bomo podjetniki, zasebno gospodarstvo in naši delavci. Državna podjetja ne štejemo, ker jim je vseeno kar se dogaja v davčnem okolju. V Sloveniji je položaj podoben kot v Kolumbiji, kje imajo teroristično organizacijo Farc in vlada mora vsako leto skleniti (kupiti) premirje z njimi, tudi v Sloveniji imamo teroristične sindikate javnega sektorja in vlada mora prav tako kupiti premirje z njimi, razlika je le v tem, da se v Kolumbiji vlada dejansko bori proti Farcu, pri nas pa je vlada v incestnem odnosu s sindikati javnega sektorja, kajti na eni in na drugi strani se »pogajajo« člani sindikatov javnega sektorja.