Novomeški Mercatorjev center je preurejen, nekaj več ljudi je v njem pa vendar celoten kompleks trgovin deluje nekako neprepričljivo in bolj prazno. Kot vegeterijanec kupujem le določene izdelke npr. slovensko sadje in zelenjavo, danes vem, da je v drugih trgovinah cena bolj prijazna, pri jogurtih je izbira omejena, pri sladoledih so večinoma le »domači« hrvaški izdelki, siri...Mercator v Novem mestu postaja podoben Konzumom na Hrvaškem, ki ga Hrvatje percipirajo kot predrago trgovino in če se da se mu izognejo. Prevzem novomeškega Mercatorjevega centra za Todoriča zagotovo ni bil uspešen. Na splošno prevzem Mercatorja je bil pregrob in iritirajoč. Todorič, ki je na našo srečo to trgovsko izgubo kupil, ni dovolj mislil na prihodnost, podcenjuje Slovence podobno kot nas podcenjuje Tedeschi z Barcaffejem. Kava je postala drugačna, podobna hrvaški Gloriji in po desetletjih kave ne kupujemo več, tudi za reprezentanco jo ne uporabljamo, za priložnostna darila tudi ne. Govorim o osnovni varianti, tiste bolj rdeče do vijolične, torej dražje variante nas ne zanimajo. Nerodno je le, ker smo Barcaffe desetletja rutinsko kuhali, torej v vodo daš sladkor, voda zavre, tretjino odliješ, daš dve, tri...žlice kave, dobro zamešaš, zavre, se dvigne, dodaš odlito vodo in napolniš skodelice...diši in ima okus, danes tega ni več, niti ne diši, niti okusa nima več.