[tasilo]
(X) prisilil zaposlene, da so PRISTALI na nižje plače

Seveda Katja ... saj so tudi VZLETELI z nižjih plač. Anede?

(>) da so PRIVOLILI V, SPREJELI nižje plače; SE STRINJALI Z nižjimi plačami


LP, Hanibal Lector

Pa ta tip tudi ni iz Senovega ampak s Senovega. Človek gre na Senovo in ne v Senovo.

LP, Hanibal Lector Jr. :)

Dejstvo je ,da se v tej vladi nabirjo le aparatčiki in nesposobneži in idioti.Računi pridejo kmalu,razpad vlade in ulica še hitreje.Očitno Slovenci rabimo tujce ,da nam razlagajo ,da gremo v maloro,kot je nazorno povedal Jurij Sidorovič za Odmeve.

[gorazdko]
In kaj je tu narobe?

4. publ., navadno v zvezi z na privoliti v kaj, soglašati s čim: na ločitev ni pristal; končno je pristal, da bo sodeloval / pristati na ponudbo


Tudi s tvojimi trditvami o preteklem pogojniku se ne strinjam...

Kratica "publ." pomeni, da se tako izražajo manj pismeni družbenopolitični delavci.

To se zgodi, če vlado sestavlja stranka ustanovljena 42 dni pred volitvami. Ljudje se ne poznajo med sabo in zelo verjetno je, da se bo kakšna ¨črna¨ovca prišlepala v vlado. Od takšne ekipe tudi ni pričakovati kakšnega uspešnega dela.

[0329Softb]
> [yuTel]
> > [renault3]
> > Cerar nabira ljudi po ulicah in trgih, bifejih in trgovinah. To bo res sanjska ekipa. Skratka, javni sektor bo cvetel naprej, ostali pa smo ga n.j...i.
>
> Kaj bi nabiral, a ni imel že svojo strukturo-piramido pri Amwayu?
> www.zurnal24.si/cera...nek-235069

Haha. Morda pa le ni tak lolek kot izgleda in je celo za nekaj sposoben. Garant je bolje prodajati posodo kot popravljati dežnike.

S to informacijo o Amwayu je tudi pri meni dobil kako piko. Amwaya se sicer spomnim še iz časa pred osamosvojitvijo, ko smo morali ta čistila in ostalo švercat iz Avstrije, ker tu še ni bilo. Ni ga bilo hujšega prekrška na meji takrat kot , če so te s kako plastenko LOC-ja ali ZOOMa dobili na meji. Pa ne zaradi čistil in ostalih proizvodov, pač pa zaradi tega , kar je ta posel predstavljal: možnost samostojnega, neodvisnega dela in zaslužka.

Res je bilo takrat noro: v enem mesecu sem imel tako strukturo, še sam ne vem od kod se je nabrala, da sem takoj padel v 21% razred in potem ene 3 mesece hodil v Avstrijo na banko po ene 15K šilingov. Pol se je vse sesulo, ker so Avstrijci zablokirali zadevo, ker smo jugosi pobrali vso robo, ki so jo imeli v planu vsaj za še leto dni, že v par mesecih.

Zdaj ne vem, kako je s tem tu, pa že tako kot povsod, ker taka firma s cca 50 letno tradicijo in trdnim konceptom dela se drži svojih pravil ko pribita in očitno zelo uspešno.

Tako, da še enkrat, tu nimam Cerarju kaj obirat, razen, da bi se lahko tega še naprej držal, pa prava, če ga res obvlada, pa bi bili vsi boljše volje.

[gorazdko]
In kaj je tu narobe?

4. publ., navadno v zvezi z na privoliti v kaj, soglašati s čim: na ločitev ni pristal; končno je pristal, da bo sodeloval / pristati na ponudbo

Hmmm ... a ti veš, kaj pomeni tista "publicistična raba"?

Tista zloglasna "publicistična raba" pomeni, da izraz ali skladnjo uporabljajo (predvsem) novinarski rovtarji ali ljudje, ki jezika ne znajo, ne poznajo in ne razumejo. Je huda potuha za jezikovno - in miselno! - neznanje, neumevanje, šlamparijo, malomarnost, skromen besedni zaklad ... Zelo pogosto - kot v našm primeru "pristati" - je tudi zelo mizeren izgovor in bedno "upravičilo" za rabo srbo-hrvatizmov, ki so se k nam pritepli in razpackali po jeziku z "bracko-i-jedincvenimi" gospodarskimi, političnimi, vojaškimi in "gastarbajterskimi" stiki med bivšimi YU republikami. S slednjo rabo nas slednji še zdaj posiljujejo in nam jo perfidno vsiljujejo in podtikajo! (Domnevam, da spadaš v mlajšo generacijo.)

Tudi s tvojimi trditvami o preteklem pogojniku se ne strinjam...

"Mojimi"? "Mojimi" trditvami??

1.) Lepo te prosim, previsoko me ceniš ... niso moje. Najdeš jih v vsaki slovnici slovenskega jezika, Pravilih in več jezikovnih priročnikih. O preteklem pogojniku si prav gotovo kaj slišal tudi v šoli. (Morda ni zaleglo, pa vendar.) Torej se ne moreš ne strinjati se z "mojimi" trditvami, temveč si povedal, da se ne strinjaš s pravili slovenskega jezika. Razumeš?

2.) Če se ne strinjaš z "mojimi" trditvami o preteklem pogojniku, bi se najmanj spodobilo, in tudi pričakujemo od vsakega omikanega razpravljalca, kajneda, da to nekako utemeljiš. Lahko laično, še raje strokovno. - Kaj te torej moti, kaj ti torej ne gre v račun pri preteklem pogojniku? Logika nemara? Je pretežko? Bi rad tudi ti siromašil in poneumljal jezik?

Nimam se namena preveč ponavljati, saj sem o vsem tem že precej pisal; tudi na tem forumu. Poišči, pobrskaj, preberi ... lahko tudi vseh čez 400 komentarjev. Potem nadaljujeva.

PS: Se opravičujem, plus sem ti dal po nesreči.

super! Hitro se menjajo! Mogoče jutri že jst pridem na vrsto!!
Hura!

[Shebo]
> [tasilo]
> (X) prisilil zaposlene, da so PRISTALI na nižje plače
>
> Seveda Katja ... saj so tudi VZLETELI z nižjih plač. Anede?
>
> (>) da so PRIVOLILI V, SPREJELI nižje plače; SE STRINJALI Z nižjimi plačami
>
>
> LP, Hanibal Lector

Pa ta tip tudi ni iz Senovega ampak s Senovega. Človek gre na Senovo in ne v Senovo.

Mogoče je bila pa novinarka, ki je to zapisala, kdaj v Ptuju. Ali pa celo v Švecki.

LP, Hanibal Lector Jr. :)

Čuj, džunjor, daj, še kdaj kaj napiši; jaz bi rad za en cajt malo izpregel. - Ne boš imel pretežkega dela, saj večinoma klatijo ene in iste neumnosti, sem ter tja odkrijejo kakšno že iztrebljeno ali pak izumijo kakšno novo. Nemalokrat pišejo, kot bi se "na izi pogovarjali s frendi na kafeti". Drugekrati jim pa tudi logika dela težave. In tretji primer je, kadar jim napišeš pravilno rešitev, pa popravijo na še bolj napašno ali nesmiselno; tu boš moral imeti malo več potrpljenja, razloži jim počasi.

Tako, sin moj, nekaj napotkov sem ti dal. Zdaj pa kar korajžno po njih jeziku! ( ... in njih po jeziku.)

Predsednik državnega zbora Milan Brglez neuradno tudi zato ni dovolil Cerarju, da se koalicijska pogodba slavnostno podpiše v parlamentu, kar je bilo v prejšnji vladah običajno in so jo zato morali podpisati v enem izmed ljubljanskih hotelov. Uradno sicer velja, da je hotel ločiti zakonodajno od izvršne oblasti.

Od informacij odrezani in razočarani nad ministrsko ekipo naj bi bili zlasti tisti, ki so leto dni skupaj s Cerarjem postavljali temelj stranke, zdaj pa jih ni nikjer. Neuradno se sliši, da Cerar preveč popušča lobijem, tudi nekaterim preoblečenim iz Zaresa in LDS-a, tudi poslanska skupina, naj bi se že delila na socialiste in liberalce.(Iz 24 UR)

..................... prerokba pokojnega drnovška o mesarskem klanju v komunajzl kliki se nadaljuje!

www.24ur.com/novice/...recni.html

Interevju z JJ :

www.youtube.com/watc...8ZnSGbvM_A

En je Golobičev, drugi pa arestantov kader. Ker se predlaga samo nesposobneže, ljudi z ozadji imajo Finance prav gotovo imena za prave kandidate. Čakam imena...

[yuTel]
Amway v Sloveniji posluje od par let po osamosvojitvi dalje...

Vem, da je potem prišel k nam, ampak meni to ni bilo več zanimivo. Pa čeprav vem, da je v redu. Kot še kak drug MLM sistem, ki ga zdaj modno večina popljuva, ne , da bi imela za pol piskra mrzle vode pojma, za kaj sploh gre.

Pa nisem nikjer zraven, da se ne bi prehitro kdo razveselil kosti za glodanje.

Hmmm ... a ti veš, kaj pomeni tista "publicistična raba"?

V obstoječih normativnih priročnikih je taka raba označena kot publicistična, kar pomeni, da je značilna zlasti za dnevni in revialni tisk ter za druge oblike javnega sporočanja [Dr. Polona Gantar].

O preteklem pogojniku si prav gotovo kaj slišal tudi v šoli. (Morda ni zaleglo, pa vendar.)

Vsi osnovnošolski in gimnazijski profesorji, ki so mene učili slovenskega jezika, nikoli niso uporabljali ali učili preteklega pogojnika. Ne v pisani obliki, ne v govorjeni. Eden izmed njih je celo jasno povedal, da je ta raba jezika že zastarela.

2.) Če se ne strinjaš z "mojimi" trditvami o preteklem pogojniku, bi se najmanj spodobilo, in tudi pričakujemo od vsakega omikanega razpravljalca, kajneda, da to nekako utemeljiš. Lahko laično, še raje strokovno. - Kaj te torej moti, kaj ti torej ne gre v račun pri preteklem pogojniku?

Pri preteklem pogojniku me ne moti nič. Uporabljam ga vsakodnevno, odkar živim v Nemčiji. Vendar pa nikoli kadar govorim slovensko.

Hočem samo povedati, da je pretekli pogojnik v slovenščini mrtev že več kot dve generaciji. In medtem ko se pravila lahko spreminjajo, se mrtvih stvari pač ne da obuditi.

Ali ne kotira "zet" tega Petroviča zelooo visoko v Cerarjevi stranki?
Spet tisto: ni važno kar znaš, samo da si naš!

Dikembe, nisi si pravilno odgovoril na meni zastavljenio vprašanje. Tudi Vizjak mene osebno ni prepričal!
V nekaj pa sem skoraj prepričan. S tako ekipo bomo kmalu priča takim debatam:
- Kako so kaj otroci?
- Dobro so, eden je učitelj, drugi zdravnik, hčerka je vzgojiteljica, najmlajši je pa lopov...
- Toliko krasnih otrok imaš, lopova pa imaš doma..
- On nas vzdržuje, ostali so nezaposleni!

Pa lep ciničen dan še naprej.

[gorazdko]
> Hmmm ... a ti veš, kaj pomeni tista "publicistična raba"?

V obstoječih normativnih priročnikih je taka raba označena kot publicistična, kar pomeni, da je značilna zlasti za dnevni in revialni tisk ter za druge oblike javnega sporočanja [Dr. Polona Gantar].

Raztolmačiva zgornjo misel za funkcionalno nepismene:

S tem je Polona Gantar le povedala, da se tako izražajo novinarji, piarovci, politiki, manj pismeni družbenopolitični delavci (kakor ti je odgovoril abraxas), nižja izobrazbena struktura ... in podobne sorte rovrarji, ki lepega in pravilnega jezika praviloma ne znajo in poznajo. V primerih "publicistične rabe" ima slovenščina vedno lepšo, pravilnejšo, ustreznejšo in dodobra uveljavljeno rešitev!

In zdaj preberi še enkrat misel Polone Gantar ... kar lepo počasi in z "andahtjo", nach dem Buchstaben! - Polona Gantar JE napisala, da tako rabo označujejo(!) normativni priročniki. Polona Gantar NI napisala, da je taka raba normativna! In verjemi, taka raba ni normativna! "Publicistična raba" je potuha za neomikane in neizobražene primitivce in ... skratka, kakor sem bil napisal[*1] že v prejšnjem komentarju. Ugleda tak pisec alii govorec nikoli ne bo imel.

[*1] primer predpreteklika; zgolj za ponazoritev, o čemer piše kasneje

Normativni jezik se ne ne imenuje zaman normativni. Publicistična rovtarščina NI, in nikoli ne bo, normativni jezik, čeprav bi nam ga radi kot takega "prodali", vsilili in podtaknili. - V forumski iskalnik vpiši iskalni niz normativn* in kot avtorja objave moje uporabniško ime. Dobil boš 11 zadetkov. Preberi jih.

> O preteklem pogojniku si prav gotovo kaj slišal tudi v šoli. (Morda ni zaleglo, pa vendar.)

Vsi osnovnošolski in gimnazijski profesorji, ki so mene učili slovenskega jezika, nikoli niso uporabljali ali učili preteklega pogojnika. Ne v pisani obliki, ne v govorjeni. Eden izmed njih je celo jasno povedal, da je ta raba jezika že zastarela.

Prosim??? Mislim, da si stvari in pojme malo pomešal. (glej tudi spodaj)

> 2.) Če se ne strinjaš z "mojimi" trditvami o preteklem pogojniku, bi se najmanj spodobilo, in tudi pričakujemo od vsakega omikanega razpravljalca, kajneda, da to nekako utemeljiš. Lahko laično, še raje strokovno. - Kaj te torej moti, kaj ti torej ne gre v račun pri preteklem pogojniku?

Pri preteklem pogojniku me ne moti nič. Uporabljam ga vsakodnevno, odkar živim v Nemčiji. Vendar pa nikoli kadar govorim slovensko.

Hočem samo povedati, da je pretekli pogojnik v slovenščini mrtev že več kot dve generaciji. In medtem ko se pravila lahko spreminjajo, se mrtvih stvari pač ne da obuditi.

Raba preteklega pogojnika nikoli ne more biti zastarela, saj je pretekli pogojnik konstituent logičnega izražanja in ne stvar "sodobnosti ali zastarelosti".

Prosim, res te prosim, daj, napiši, kaj (ti) razumeš pod pojmom pretekli pogojnik. Vse bolj imam namreč občutek, da govoriš o predpretekliku ter da med njima ne razlikuješ. Pretekli pogojnik in predpreteklik niti približno nista isto. Drži, predpreteklik se pa res opušča, včasih je res že zastarel, čeprav ima vedarle svoj smisel.

In končno zavoljo resne argumentacije že napiši, s katerimi "mojimi tditvami" o preteklem pogojniku se (ti!) ne strinjaš in zakaj da se ne. Potem se šele lahko začneva resno pogovarjati in argumentirati.

LP, Hanibal Lector

S tem je Polona Gantar le povedala, da se tako izražajo novinarji.

Kaj pa če so ta članek dejansko napisali novinarji?
In kako potem imenujemo "novinarje", ki ne uporabljajo publicistične rabe?

In končno zavoljo resne argumentacije že napiši, s katerimi "mojimi tditvami" o preteklem pogojniku se (ti!) ne strinjaš in zakaj da se ne. Potem se šele lahko začneva resno pogovarjati in argumentirati.

Bil je primer, ko si novinarko popravil, ker je uporabila sedanji pogojnik namesto preteklega. Žal ga ne najdem več, lahko pa navedem podobnega:

Kaj reče učiteljica učencu, preden mu vpiše slabo oceno?

A) Če bi se učil, bi znal te stvari našteti.
B) Če bi se bil učil, bi znal te stvari našteti.

Moji profesorji so vedno uporabili varianto A. Nikoli B.
Prosim te, če mi navedeš nekaj imen te ugledne "novinarske" srenje, ki uporablja varianto B.

[gorazdko]
> S tem je Polona Gantar le povedala, da se tako izražajo novinarji.

Kaj pa če so ta članek dejansko napisali novinarji?

Seveda so ga napisali novinarji. A to še ne pomeni, da novinarji znajo, poznajo, razumejo in znajo uporabljati jezik. Prav tako to še ne pomeni, da se znajo pravilno, lepo in smiselno(!!!) izražati (čeprav bi se morali.) Svoje jezikovno rovtarstvo vedno opravičujejo in "zagovarjajo" s tistim zloglasnim "publ." forum.finance.si/?m=...083&single

In kako potem imenujemo "novinarje", ki ne uporabljajo publicistične rabe?

Novinarje, ki ne uporabljajo publicistične rabe, imenujemo pismeni - in jezikovno razgledani. Rečemo jim tudi pravi jezikovni profesionalci, ki temeljito poznajo osnovno orodje svojega poklica.

> In končno zavoljo resne argumentacije že napiši, s katerimi "mojimi tditvami" o preteklem pogojniku se (ti!) ne strinjaš in zakaj da se ne. Potem se šele lahko začneva resno pogovarjati in argumentirati.
>

Bil je primer, ko si novinarko popravil, ker je uporabila sedanji pogojnik namesto preteklega. Žal ga ne najdem več, lahko pa navedem podobnega:

Kaj reče učiteljica učencu, preden mu vpiše slabo oceno?

A) Če bi se učil, bi znal te stvari našteti.
B) Če bi se bil učil, bi znal te stvari našteti.

Moji profesorji so vedno uporabili varianto A. Nikoli B.
Prosim te, če mi navedeš nekaj imen te ugledne "novinarske" srenje, ki uporablja varianto B.

Glede na primer, ki si ga navedel, lahko nedvoumno ugotovim, da ne veš, kaj je pretekli pogojnik (conditional!). Primer, ki ga navajaš, je primer za predpreteklik (Plusquamperfekt, Präteritumperfekt oz. Vorvergangenheit).

Pretekli pogojnik je bil že večkrat predmet razprav; in večkrat se je že izkazalo, da marsikdo ne razlikuje med preteklim pogojnikom in predpreteklikom. Razlika med njima ni zgolj "kozmetična", temveč bistvena, elementarna! Kaže, da je za marsikoga nekakšna visoka raketna znanost; nikakor noče in noče v glavo (res pa je, da zahteva vsaj nekaj osnovne inteligence ...) Na pretekli pogojnik glej kot na (matematično) logično operacijo.

V pomoč in za "bližnjico", da ti ne bo treba toliko sam raziskovati, sem prav zate poiskal nekaj povezav (v njih najdeš tudi strokovne vire in reference):

(!) forum.finance.si/?m=...560&single
(!) forum.finance.si/?m=...533&single
forum.finance.si/?m=...593&single
forum.finance.si/?m=...941&single
forum.finance.si/?m=...785&single
forum.finance.si/?m=...533&single
forum.finance.si/?m=...278&single
forum.finance.si/?m=...768&single
Če imaš po tem glede preteklega pogojnika še kakšno vprašanje, kar vprašaj. Z veseljem odgovorim. (O predpretekliku v slovenščini in gornjih variantah A in B pa kdaj drugič.)

LP, Hanibal Lector

No prav, "I stand corrected."

Prebral sem tvoje poste o preteklem pogojniku: poznam ga že od zmeraj in ga razumem, četudi nisem vedel pravega imena zanj. Vendar ga, tako kot (skoraj) vsi Slovenci, ne uporabljam. In pri tem ne gre za to, kaj je logično, temveč za to kako nam zveni, kako se sliši...

> Kaj reče učiteljica učencu, preden mu vpiše slabo oceno?
>
> A) Če bi se učil, bi znal te stvari našteti.
> B) Če bi se bil učil, bi znal te stvari našteti.
>

Glede na primer, ki si ga navedel, lahko nedvoumno ugotovim, da ne veš, kaj je pretekli pogojnik (conditional!). Primer, ki ga navajaš, je primer za predpreteklik (Plusquamperfekt, Präteritumperfekt oz. Vorvergangenheit).

Če si jezikoslovec, potem že veš o čem govoriš. Sam sem se nemščine naučil iz gledanja tv.

Bil bi hvaležen, če vseeno pojasniš gornja dva stavka (zavedam se, da sta v resnici povedi).

Na tem naslovu german.about.com/od/...German.htm najdeš dva primera:

C: Wenn ich jung wäre, würde ich mir diese Schuhe kaufen.
(If I were young, then I would buy these shoes.)

D: Wenn er seine Medizin genommen hätte, würde er jetzt gesund sein.
(If he had taken his medicine, he would be healthy now.)


Zame sta A in C ekvivalentna. B in D tudi.
C in D sta pogojnika (conditional). A in B pa nista?

[gorazdko]
/.../
Na tem naslovu german.about.com/od/...German.htm najdeš dva primera:

C: Wenn ich jung wäre, würde ich mir diese Schuhe kaufen.
(If I were young, then I would buy these shoes.)

D: Wenn er seine Medizin genommen hätte, würde er jetzt gesund sein.
(If he had taken his medicine, he would be healthy now.)


Zame sta A in C ekvivalentna. B in D tudi.
C in D sta pogojnika (conditional). A in B pa nista?

V vseh primerih, ki jih navajaš, je navadni pogojnik. Navadni pogojnik pozna vse čase, od predpreteklika do prihodnjika. Uporabljamo jih glede glede na (časovni) smisel.
a.) Če bi bil v mladosti hodil v šole, bi v življenju marsikaj vedel.
b.) Če bi naredil vozniški izpit, bi si kupil že zdavnaj kupil avto.
c.) Če greš po desni poti, prideš v vas.
d.) Če bom tekel, bom še ujel avtobus.

Nekoliko pride do zadrege zaradi poimenovanja. Poznamo pogojnike za (pred)preteklost, sedanjost in prihodnost. Zmeda nastane, ker to NI isto kot pretekli pogojnik in sedanji pogojnik, ki ju tvorimo z "naj" oz. "naj bi". (Prihodnjega pogojnika z "naj" ne poznamo, ker je v slovenščini nesmiseln in se ga ne da tvotiti.)

* Na prvi del tvojega odgovora bom odgovoril v ločenem komentarju. Vse sem imel že napisano, vendar je v tem prekletem oblačku tako, da če predolgo pišeš - sam sem pisal več kot uro - gre vse skupaj v franže, se pravi v nič in lahko začneš znova. To se mi je že nekajkrat zgodilo, pa me bedaka še ni izučilo. Rešitev je pisati v ločenem urejevalniku in potem samo prilepti (paste) v odgovor; jaz pa na to vedno pozabim, ker mislim, da več kot eno uro pa že ne bom pisal ... Silly me.

[gorazdko]
No prav, "I stand corrected."

Prebral sem tvoje poste o preteklem pogojniku: poznam ga že od zmeraj in ga razumem, četudi nisem vedel pravega imena zanj. Vendar ga, tako kot (skoraj) vsi Slovenci, ne uporabljam. In pri tem ne gre za to, kaj je logično, temveč za to kako nam zveni, kako se sliši...

> > Kaj reče učiteljica učencu, preden mu vpiše slabo oceno?
> >
> > A) Če bi se učil, bi znal te stvari našteti.
> > B) Če bi se bil učil, bi znal te stvari našteti.

Bil bi hvaležen, če vseeno pojasniš gornja dva stavka (zavedam se, da sta v resnici povedi).

Nista povedi, stavka sta. - Poved je najkrajša enota sporočila. Povedi se vežejo v stavke.

Razlika med njima je naslednja.
"A" lahko "generično" zadeva katerikoli čas (preteklost, sedanjost, prihodnost). ---> Če bi se (včeraj; danes; jutri) učil, bi znal te stvari (danes; jutri; pojutrišnjem) našteti.

"B" poudarjeno zadeva (oddaljeno) preteklost; torej izključi sedanjost in prihodnost. ---> Če bi se bil (v mladosti; davno tega, pred leti) učil, bi znal te stvari (takrat; še danes) našteti.

* V naslednjem komentarju ti odgovorim še na prvi del.

Hvala za pojasnila.

[tasilo]
Nekoliko pride do zadrege zaradi poimenovanja. Poznamo pogojnike za (pred)preteklost, sedanjost in prihodnost. Zmeda nastane, ker to NI isto kot pretekli pogojnik in sedanji pogojnik, ki ju tvorimo z "naj" oz. "naj bi". (Prihodnjega pogojnika z "naj" ne poznamo, ker je v slovenščini nesmiseln ga ne da tvotiti.)

Do zadrege ne more priti, če se izražamo natančno. Še enkrat sem prebral Grdišnika, ki si ga citiral. Pravi, da imamo dva pogojnika: sedanjega (bi delal) in preteklega (bi bil delal). Nato pa navaja primere, ko uporabljamo ta dva pogojnika v ZVEZI z "naj".

Zato menim, da ni prav, ko posplošuješ novinarjeve napake na pogojnik.

> > > Kaj reče učiteljica učencu, preden mu vpiše slabo oceno?
> > >
> > > A) Če bi se učil, bi znal te stvari našteti.
> > > B) Če bi se bil učil, bi znal te stvari našteti.

[tasilo]
Nista povedi, stavka sta. - Poved je najkrajša enota sporočila. Povedi se vežejo v stavke.

O večpovednih stavkih, ki naj bi jih bili videli nekateri, pa bova razčiščevala drugič...

[gorazdko]
Do zadrege ne more priti, če se izražamo natančno.

Hmnja, če se prav spomnim, si prvi dejal, da "se ne strinjaš z 'mojimi trditvami' o preteklem pogojniku". V vsej debati še vedno nisi napisal niti z natančno katerimi trditvami niti zakaj ne.

Navsezadnje niti ni pomembno. Pomembo pa je, da zdaj o preteklem pogojniku veš nekaj več, da ga bolj razumeš. Želim ti, da ga boš pravilno in smiselno uporabljal ter da boš pri novinarjih opazil traparijo, kadar zapišejo tako kot danes:
(X) Veleposlanik NAJ BI VOHUNIL za Rusijo. Seveda bi bilo prav ===> ... NAJ BI BIL VOHUNIL za Rusijo.

Pa se mi ni ljubilo niti trzniti, ker tem pisunskim bedakom nikoli niti ne nuca niti ne hasne. Bedakom pravim zato, ker imajo težave z logiko kot tako in posledično z logiko jezika.

Zato menim, da ni prav, ko posplošuješ novinarjeve napake na pogojnik.

Saj jih ne. Tega nikoli ne počnem (ali pa poišči tak primer; po mojem vedenju in spominu ga ni ...). Vedno napišem tudi kratko razlago in/ali utemeljitev; če že ne takoj, pa po odzivih. V poglobljene jezikovne razprave se pa ponavadi ne spuščam, ker nimam niti toliko časa niti jim ta forum ni namenjen in še izplen bi bil zelo pičel glede na vložek. Škoda se mi zdi na dolgo in široko razlagati stvari, ki bi jih moral vsakdo, ki je obiskovl slovenske šole, poznati in znati. Kratek zapis je pametnemu dovolj, bedaku pa niti dolg ne koristi. - Kadar jih pisunsko teslo zaradi jezika dobi po nosu, verjemi, jih po pravici.

O večpovednih stavkih, ki naj bi jih bili videli nekateri, pa bova razčiščevala drugič...

Magari, čeprav ta forum temu ni namnjen. Definicije, pomen, raba, tvorba, vezanje ... povedi in stavkov je razloženo v slovnicah. Poznati jih mora vsakdo s končano gimnazijo.

Hvala za prijeten klepet,
Tasilo

> O večpovednih stavkih, ki naj bi jih bili videli nekateri, pa bova razčiščevala drugič...

[tasilo] Magari, čeprav ta forum temu ni namnjen. Definicije, pomen, raba, tvorba, vezanje ... povedi in stavkov je razloženo v slovnicah. Poznati jih mora vsakdo s končano gimnazijo.

To je moj zadnji odgovor. Mislim, da nisi razumel stvari, ki sem ti jih skušal nakazovati ves čas...

Kljub vsemu, pa ti bom zadnjo povedal še enkrat: večpovedni stavek NE obstaja. Nikoli ni. In nikoli ne bo.

Hvala in lp.

Oprosti, nezbrano in površno sem prebral in zato odgovoril neumnost. Moji možgani so zamenjali pojma. Večpovedni stavki seveda ne obtajajo, večstavčne povedi pa. Hvala, da si me opozoril.