Dragi JPD, o teh stvareh, ki jih razpredaš v svoji kolumni, smo v enem izmed danes bi se jim reklo thing tank združenju razmišljali že v drugi polovici 90. let prejšnjega stoletja; o petinski družbi, kjer 20% prebivalstva ustvari vse kar celotna populacija potrebuje. Te ugotovitve so bile prezentirane tudi širši domači in mednarodni politični javnosti, vendar se za te ugotovitve politika v tistem času ni zmenila. Celo nasprotno, politika niti tega ni razumela, da ekonomija pomeni palico, ki ima dva konca. Rezultati tiščanja glave v pesek, kot noj, politike so se razkrili ob zadnji finančni krizi, ki je pokazala samo tisto kar je bilo jasno že ob začetku procesa globalizacije, da bo ta proces pomenil v svoji končni fazi masovno prerazporeditev premoženja globalnih razsežnosti v kumulativnem smislu. Vprašanje na katerega politika še danes nima odgovora, je kako realno zaposliti 80% populacije, da bo lahko samostojno preživelo v času in prostoru. V vsakem primeru nam v naslednjem obdobju sledi obdobje velikih prevrednotenj dobrin iz lokalno regionalnih na globalne vrednosti. Ta proces bo za marsikoga zelo boleč in je trenutna finančna kriza zgolj "neboleča" uvertura, "bolečine" bodo nastopile šele ko bo zmanjkalo zalog ( prihrankov) iz preteklih obdobij in se bo potrebno soočiti s kruto realnostjo.