Izbrani forum: Glavni forum
Izbrana tema: članek Public enemy: Slovenski dolg znaša astronomskih 69 milijard evrov
sporočil: 1.218
Glede na to kaj v svetu pomenimo, kako zanimivi smo za tuje
investicije, kakšne odnose imamo s sosedi, kakšne imamo politike,
pa še kaj bi lahko naštel..., smo v p.m.!
sporočil: 1.218
[IN6_dus]in dolgovi občin
> [XFILB]
> So what
Za celotno sliko manjkajo še podatki o depozitih države, občanov in podjetij.
sporočil: 966
Saj, če ne bi bil tak cenen politikant, bi morda lahko postal čisto
spodoben ekonomist.
sporočil: 3.795
[sivi pinot barique]Jaz mu bom poslal kak paket v čuzo, če mi bo kaj ostalo od penzije.
Stane,ravno zdej nalagaš na pol nage pupike z neta...
sporočil: 674
Zadnja sprememba: joze 19.01.2011 23:44
Meni je pri vsem tem nekaj nejasnosti:1. Jaz posodim Janezu 100€, Janez posodi Marjanu 100€. Celoten dolg nas treh ni 200€ ali pač. V bistvu sem jaz posodil Marjanu?
2. Več ali manj si vsi (janezi, podjetja, države) izposojamo denar od banke? Jaz sem si od NLB :) . Od koga si NLB? Verjetno bo negdo odgovoril, da od Deutscehe bank (lahko vstaviš poljubno banko). Od koga si sposodi Deutsche bank? ECB? Kje dobi ECB denar? Natisne ga! Ampak problem je, da ga posodi za obresti. In tudi, če so te minimalne deluje, obrestno obrestni račun
3. Včeraj je v enem članku pisalo, da iamamo Slovenci 22mrd € depos
zitov in gotovine. Kako lahko iz tega vrnemo ves dolg 69mrd€? Sedaj se bo negdo pojavil in rekel, da smo se izposodili v tujini, ampak sem prepričan, da je pri vseh državah podobno!
4. Podobno vprašnje se mi zastavlja na ravni grafa kjer je prikazan dolg držav po celem svetu. Kdo je glavni kreditodajalec? Pri kom se na koncu steka ves dolg?
HINT:
fiat curency, obrestno obrestni račun
Tu pa nastopi največji problem. NA svetu je denar v primanjllaju zato se ljudje borimo zanj, kar pa prinaša vojne, lakoto...
Ah verjetno pa samo posatvljam napačna vprašanja, saj tudi ne razumem raznih izvedenih finančnih instrumentov. Bolje da grem spat, jutri pa v službo se boriti za tiste evre, da me ne bo negdo nadomestil (jih precej stoji v koloni pa ne na ZZRS ampak na Kitajskem, Indiji, kmalu pa tudi pod Saharo.
sporočil: 1.018
[s69t]Prej 70k na aglavo aktivnega prebivalca.
> Public enemy: Slovenski dolg znaša astronomskih 69 milijard evrov
35k na glavo od komaj rojenega dojenčka do 110-letne praprababice v domu upokojencev
Ko pa vržeš iz enačbe še celoten javni sektor pa 110k na glavo.
Če pa vržeš ven ševse tiste firme, ki v resnici poslujejo zgolj z javno upravo (in tega je veliko) pa...???
sporočil: 539
TITO je bil kljub svojim napakam profesor za vse naše dosedanje
vlade in gospodarstvenike po letu 90.Redkim izjemam se opravičujem.
sporočil: 2.397
Praktično je ni države na svetu, ki ne bi bila zadolžena. Kdo je
potem ta, ki vsem tem državam posoja denar?
sporočil: 1.018
[valsidalado]Točno to! Ni problem, koliko smo zapufani, problem je, da v 20 letih ni od teh pufov nič za pokazat. Pleh je zrjavel, ceglov smo imeli očitno dovolj. Da bi ustvarili nekaj, s čemer bi bili danes konkurenčni v svetovnem merilu, pa ni bilo interesa.
'Ves denar v obtoku je v bistvu dolg, ki se (delno) vrača v emisijsko banko' (Zeitgeist). Dolgovi torej sami po sebi niso nič slabega, prej obratno. Pomembno je denar vlagati v pametne projekte, s katerimi je možno ustvarjati novo dodano vrednost in olajšati življenje in proizvodnjo ljudi (in tudi vrniti dolgove), obenem pa varovati okolje. Odpor do zadolženosti je odraz ustvarjalne krize! Projekti!
Bojim se, da je Slovenija priložnost zapravila. Teh 20 let je bilo najbolj kiritičnih in najslabše vnovčenih v vsej naši zgodovini. Zato se tudi vračamo tja, kjer smo bili. V slabe plače, brezposelnost itd. In spet bomo tisto, kar smo bili - balkanski reveži.
sporočil: 3.563
Kaj pa mega zadolženost slovenskih občin, ki so se kot Titova
inflacija razlezle po Sloveniji.
sporočil: 3.720
Skupni dolg se bo postopoma znižal, saj kmalu (skrbno izbrana)
podjetja ne bodo več toliko zadolžena, kajti bodo milijardni
krediti odpisani in sanirani preko fiktivne dokapitalizacije
paradržavnih bank(omatov).
sporočil: 3.563
[bon25]Profesor kriminala in nategovanj in zadolževanj.
TITO je bil kljub svojim napakam profesor za vse naše dosedanje vlade in gospodarstvenike po letu 90.Redkim izjemam se opravičujem.
sporočil: 1.205
če pogledamo grafe bollj natančno vidimo, da je dolg države še kar
vzdržen, če ga primerjamo z dolgom drugih držav. Res se je povečal
leta 2009, vendar je to bila posledica dejstva, da je država 2009
začela sanirati finančni sektor in gospodarstv, ki sta se
prekomerno zadolžila zlasti v obdobju 2004-2008.
Če sem pristranski, kot je g. Kovač v svojem članku, ko napiše da je dolg države eksplodiral v letu 2009 v času vladanja g. Pahorja, sem lahko pristranski tudi jaz in zapišem, da gre pri tem za posledico reševanja eksplozije zadolževanja podjetij in v manjši meri gospodinjstev v času vlade g. Janše, ki tedaj (v letih 2004 -2008) ni znala ustaviti navedene eksplozije zadolževanja navedeniih sektrojev. Iz priloženih grafov se da kot pravilno izvesti obe pristranski trditvi.
Glede tega, kako pri določanju višine dolga upoštevati dane garancije in poroštva velja več šol. Eni dane garancije in poroštva enostavno prištejejo k dolgu, čeprav gre za potencilano obveznost, za katero ne vemo ali bo nastala. Tako bo državne garancije potrebno plačati le, ali če prvotni dolžnik dolgha ne poravana. In garant ima praviloma tudi rgeresno pravico. Kako tako potencialno obveznost upoševati? ESA 95, ki je merodajen za poročanje držav članic pozna dugačno rešitev kot g. Kovač, ki garancije enostavno prišteje k dolgu. Pri bankah se garancije vodijo izvenbilančno.
Za definicijo po ESA glej točko II.4.3 na straneh 95 -97:
epp.eurostat.ec.euro...ms_an1.pdf
Ker je temljno pravilo, da se dolg šteje v bilanci podjetja dolžnika, vse dokler podjetje, za katerega je država dala garncijo, ne moremo vseh danih garancij ensotvano prišteti k državnemu dolgu. Najbolj znani primer v Sloveniji je DARS, ki ima sam lastni vir za finanicranje (cestnine). Šele, ko bi država morala poravnati dolg iz naslova dane garancije, bi se potencialna obveznost preknjižila v njeno bilanco.
Razen te metodološke nedoslednosti, pa članku g. Kovača ne gre dosti očitati, zlasti njegovi pozivu k zaustavitvi zadolževanja. Vendar g. Kovač ne pove, kdo naj "zaustavi" zadolževanje.
Vlada ima neposredni vpliv ne na dolg države. Tega mora v naslednjem obdobju nedvomno znižati. Vendar vlada v svobdnem trženm gospodarstvu nima neposrednih možnosti vplivanja na zadolževanje finančnih ustanov, gospodarstva in pospodinjstev. Ukrepa lahko le deloma in le posredno. Npr. z zvišanjem davkov na potrošnjo zniža zadolževanje gospodinjstev. Z manj izdanimi jamsti in poroštvi posredno vpliva na zadolževanje gospodarstva (npr. država ne da jamstva za TEŠ 6 - in nobena banka ne bo kreditirala gradnje TEŠ 6). Na zadolževanje finančnega sektorja, podjetij in gospodinjstev vpliva tudi ECB. Če bi povišala obrestno mero, bi bilo zadolževanja manj (vsaj v teoriji). Nekaj lahko storijo tudi nadzorniki finančnih trgov, z zahtevami po višjih rezervacijah, vendar potem domači finančni posredniki postanejo nekonkurenčni, saj se zlasti podjetja in tudi gospodinjstva zadolžujejo v tujini. Torej razen pozivanja k omejevanju zadolževanja od g. Kovača nismo videli predloga, kako zmanjšati zlasti dolg podjetniškega sektorja.
Iz navedenih razlogov in metodoloških nedoslednosti članek g. Kovača pač ne zasluži oceno odlično, marveč morda 7/10.
Če sem pristranski, kot je g. Kovač v svojem članku, ko napiše da je dolg države eksplodiral v letu 2009 v času vladanja g. Pahorja, sem lahko pristranski tudi jaz in zapišem, da gre pri tem za posledico reševanja eksplozije zadolževanja podjetij in v manjši meri gospodinjstev v času vlade g. Janše, ki tedaj (v letih 2004 -2008) ni znala ustaviti navedene eksplozije zadolževanja navedeniih sektrojev. Iz priloženih grafov se da kot pravilno izvesti obe pristranski trditvi.
Glede tega, kako pri določanju višine dolga upoštevati dane garancije in poroštva velja več šol. Eni dane garancije in poroštva enostavno prištejejo k dolgu, čeprav gre za potencilano obveznost, za katero ne vemo ali bo nastala. Tako bo državne garancije potrebno plačati le, ali če prvotni dolžnik dolgha ne poravana. In garant ima praviloma tudi rgeresno pravico. Kako tako potencialno obveznost upoševati? ESA 95, ki je merodajen za poročanje držav članic pozna dugačno rešitev kot g. Kovač, ki garancije enostavno prišteje k dolgu. Pri bankah se garancije vodijo izvenbilančno.
Za definicijo po ESA glej točko II.4.3 na straneh 95 -97:
epp.eurostat.ec.euro...ms_an1.pdf
Ker je temljno pravilo, da se dolg šteje v bilanci podjetja dolžnika, vse dokler podjetje, za katerega je država dala garncijo, ne moremo vseh danih garancij ensotvano prišteti k državnemu dolgu. Najbolj znani primer v Sloveniji je DARS, ki ima sam lastni vir za finanicranje (cestnine). Šele, ko bi država morala poravnati dolg iz naslova dane garancije, bi se potencialna obveznost preknjižila v njeno bilanco.
Razen te metodološke nedoslednosti, pa članku g. Kovača ne gre dosti očitati, zlasti njegovi pozivu k zaustavitvi zadolževanja. Vendar g. Kovač ne pove, kdo naj "zaustavi" zadolževanje.
Vlada ima neposredni vpliv ne na dolg države. Tega mora v naslednjem obdobju nedvomno znižati. Vendar vlada v svobdnem trženm gospodarstvu nima neposrednih možnosti vplivanja na zadolževanje finančnih ustanov, gospodarstva in pospodinjstev. Ukrepa lahko le deloma in le posredno. Npr. z zvišanjem davkov na potrošnjo zniža zadolževanje gospodinjstev. Z manj izdanimi jamsti in poroštvi posredno vpliva na zadolževanje gospodarstva (npr. država ne da jamstva za TEŠ 6 - in nobena banka ne bo kreditirala gradnje TEŠ 6). Na zadolževanje finančnega sektorja, podjetij in gospodinjstev vpliva tudi ECB. Če bi povišala obrestno mero, bi bilo zadolževanja manj (vsaj v teoriji). Nekaj lahko storijo tudi nadzorniki finančnih trgov, z zahtevami po višjih rezervacijah, vendar potem domači finančni posredniki postanejo nekonkurenčni, saj se zlasti podjetja in tudi gospodinjstva zadolžujejo v tujini. Torej razen pozivanja k omejevanju zadolževanja od g. Kovača nismo videli predloga, kako zmanjšati zlasti dolg podjetniškega sektorja.
Iz navedenih razlogov in metodoloških nedoslednosti članek g. Kovača pač ne zasluži oceno odlično, marveč morda 7/10.
sporočil: 2.304
Da ne boš pristranski, poglej le dolg države.
l.p.
Robert
p.s. oračaj gor ali dol, tako nesposobne vlade, kot je sedanja, Slovenija še ni imela. Recesija upoštevana!
l.p.
Robert
p.s. oračaj gor ali dol, tako nesposobne vlade, kot je sedanja, Slovenija še ni imela. Recesija upoštevana!
sporočil: 1.205
Dolgovi občin so konsolidirani v dolg države. Pa tudi dolgovi SPIZ
in zdravstvenega zavarovanja.
sporočil: 1.018
[Leffe]Odvisno, a verjameš Križaniču al Šoltesu...
Dolgovi občin so konsolidirani v dolg države. Pa tudi dolgovi SPIZ in zdravstvenega zavarovanja.
sporočil: 1.205
Se sicer nisem spuščal v podrobno analizo razlišnih staišč g.
Križaniča in g. Šoltesa, vendar se mi ne zdi da bi bilo med njima
sporno izkazovanje dolga občin, SPIZ in zdravstva. Sporen naj bi
bil dolg drugih paradržavni podjetij in dana državna jamstva.
Vendar kot rečeno, nisem podrobno bral poročila RS in pojasnil MF
in SUSR.
sporočil: 515
Dolg sploh ni tako problematičen, če bi se zadolžili za nekaj kar
nam bo v prihodnosti prineslo toliko večje prihodke. Vendar pa tega
ni, v 20 letih nismo ustvarili z javnim dolgom ne ustreznega
poslovnega okolja, ne poštimali šolstva. Večino tega denarja
zmečemo samo v črno luknjo, ki se imenuje javni sektor in
nadomestila za brezposelne (katerih večina ni postala v 20 letih
nič bolj fleksibilna, ne bolj izobražena, ne misleča), za
preplačane avtoceste, in reševanja politično nasedlih bank.
sporočil: 1.324
Fascinantne številke, ki ponovno dokazujejo, da je denar
neresničen. Izjavo vzamem nazaj takoj ko mi nekdo pove komu
dolgujemo? Seveda z odgvorom: tistemu, ki jih tiska ne bom ravno
zadovoljen.
sporočil: 435
Tako je Kimi !! Črna luknja so vse tiste kofetkarice po javnem
sektorju ( bolj mislim na upravo)
Mia , 32
Mia , 32
sporočil: 14.712
Če janševa vlada ne bi prijateljem tajkunom pod mizo prodajala
državnih podjetij ter jim za bonus na dobro ime dajala neomejeno
kreditov-potem bi bila podjetja nekajkrat manj zadolžena.
Slovenija bi imela pa danes vsaj dvakrat večjo gospodarsko rast kot jo ima.
Ker je janševa vladavina praktično v celoti uničila vsa naša podjetja, država sedaj nima drugega izhoda, kot, da z zadolževanjem vsaj deloma blaži krizo.
Slovenija bi imela pa danes vsaj dvakrat večjo gospodarsko rast kot jo ima.
Ker je janševa vladavina praktično v celoti uničila vsa naša podjetja, država sedaj nima drugega izhoda, kot, da z zadolževanjem vsaj deloma blaži krizo.
sporočil: 5.290
[Maj]
Če janševa vlada ne bi prijateljem tajkunom pod mizo prodajala državnih podjetij ter jim za bonus na dobro ime dajala neomejeno kreditov-potem bi bila podjetja nekajkrat manj zadolžena.
Če tega ne bi pred Janšo počele že vse druge vlade in če tega ne bi počela tudi zdajšnja vlada, bi bila v Sloveniji lahko tudi jaz in ti milijonarja, penzije bi se pa plačevale iz naših obresti..
sporočil: 227
Zadolževale so se vlade pred Janšo, zadolžuje se vlada po
Janši,zadolževala se bo vlada ki pride po tej.... Saj ni druge
možnosti, razen če se nacionalizira vse premoženje. Potem bi se
vlada / katerakoli / zadolževala malo kasneje. Včasih si recimo
vedel da dobiš 3 kg kruha za 1 kg mesa, liter bencina je bil manj
kot pol kile kruha..Tudi čips ki ga delajo iz krompirja po 0,3
EUR/kg je bil manj kot salama. Sedaj je že okoli 10 EUR/kg.... Ker
smo izgubili občutek za realne vrednosti, nas pač propaganda z
lahkoto usmerja. Ampak za osnovne živila še vedno ne potrebuješ
veliko. Liter mleka, kila kruha, kila sadja in nekaj mesa je še
vedno cca 10 EUR. Zadošča za najmanj en dan.