[Endimion]
Tudi jaz sem bil 15 let nikakršen strošek. Plačeval prispevke in ne bil enega dneva na bolniški.

Potem pa sem si polomil vrat. V treh in pol mesecih me je to javno zdravstvo spravilo iz nehodecega v na delo hodecega. Ni bilo vse idealno. A naredili so iz mojega vratu fantastično delo. Pa nisem nikogar podkupil.

Večne resnice ni, vsaki dan smo na cesti in ulici, ljudje kašljajo okrog nas, kihajo...torej, marsikaj je okrog nas, nad nami in pod nami. Kar se tiče zdravstva je moj model vendar ameriški, kje je več ali manj vse privatizirano pa kljub temu Američani imajo višji zdravstveni standard kot mi. Nič nisi povedal o nemških 400 zavarovalnic, ki prodajajo zdravstvena zavarovanja mi pa bi želeli ukiniti naše tri.

[FIN-311684]
Kar se tiče zdravstva je moj model vendar ameriški, kje je več ali manj vse privatizirano pa kljub temu Američani imajo višji zdravstveni standard kot mi. Nič nisi povedal o nemških 400 zavarovalnic, ki prodajajo zdravstvena zavarovanja mi pa bi želeli ukiniti naše tri.

In kljub višjemu zdravstvenemu standardu(tvoja trditev) umirajo v povprečju nekaj let prej. Ne smeš pozabit, kar zajeten del američanov NIMA zdravstvenega zavarovanja in je izključen iz tega za premožnejše zelo kvalitetnega sistema. Sicer pa je zdravtvena poraba najvišja v ZDA, okoli 14,5%, pri nas (prej je bilo govora) pa okoli 9%. In z vso svojo porabo, jih prehiteva še revna Kuba! Pa da ne bo spet nekdo tako pameten, kot se je že našel na tem forumu in napisal, da imajo v ZDA pač zamorce, na Kubi jih pa ni (hic!)

en.m.wikipedia.org/w...in_Germany

77% stroškov zdravstva se plača preko neprofitnih zavarovalnih shem., ostalo se plača iz žepa. Bodisi preko private zavarovalnic ali samoplačniško.

[MarijanMacek]
Vsekakor se strošenjem ne sme pretiravat, toda ljudje se bodo slej ko prej povprašali, zakaj se jim nič ne pozna v žepu, če raste zaposlenost recimo za 2,8% (3K18:3K17), BDP po realnih cenah pa v istem obdobju za 4,8%. in se je lepo pokazalo v parlamentu včeraj, NOBEN poslanec ni glasoval proti novo določeni minimalni plači!

A moram se enkrat razlagati.

Rast PROMETA (izvoza) se pokrajsa z rastjo ZAPOSLENOSTI. Je to jasno? Ce imas prej 10 mio EUR prometa/izvoza, potem ga pa imas 12 mio EUR, in imas prej 50 zaposlenih, potem pa 60 zaposlenih se na dodani vrednosti na zaposlenega ni spremenilo nic! Ni nikjer vzeti za visje place, se razumemo?

Ce bi imel 12 mio EUR, zaposlenih pa se vedno 50, to pomeni da si na zaposlenega naredil vec, in bi lahko place povecal (pod predpostavko, da dodaten promet ni nastal s tem, da so zaposleni itak delali nadure in jih jim ze itak placujes, ceprav nisi zaposlil nobenega novega).

Se hujsa situacija nastane, ce imas sedaj 70 zaposlenih, da dosezes 12 mio EUR prometa, ker si moral zaposliti manj sposobne (ker na zavodu sposobnih ni bilo vec). To pomeni da se ti je dodana vrednost na zaposlenega zmanjsala in dejansko delas minus, ker jim ne zmanjsas plac (seveda pod predpostavko da so novi zaposleni kljub polovicni produktivnosti placani skoraj enako kot stari, kar drzi ce so stari bili blizu minimalne place).

[bc123a]
> [MarijanMacek]
> Vsekakor se strošenjem ne sme pretiravat, toda ljudje se bodo slej ko prej povprašali, zakaj se jim nič ne pozna v žepu, če raste zaposlenost recimo za 2,8% (3K18:3K17), BDP po realnih cenah pa v istem obdobju za 4,8%. in se je lepo pokazalo v parlamentu včeraj, NOBEN poslanec ni glasoval proti novo določeni minimalni plači!

A moram se enkrat razlagati.

Rast PROMETA (izvoza) se pokrajsa z rastjo ZAPOSLENOSTI. Je to jasno? Ce imas prej 10 mio EUR prometa/izvoza, potem ga pa imas 12 mio EUR, in imas prej 50 zaposlenih, potem pa 60 zaposlenih se na dodani vrednosti na zaposlenega ni spremenilo nic! Ni nikjer vzeti za visje place, se razumemo?

Ce bi imel 12 mio EUR, zaposlenih pa se vedno 50, to pomeni da si na zaposlenega naredil vec, in bi lahko place povecal (pod predpostavko, da dodaten promet ni nastal s tem, da so zaposleni itak delali nadure in jih jim ze itak placujes, ceprav nisi zaposlil nobenega novega).

Se hujsa situacija nastane, ce imas sedaj 70 zaposlenih, da dosezes 12 mio EUR prometa, ker si moral zaposliti manj sposobne (ker na zavodu sposobnih ni bilo vec). To pomeni da se ti je dodana vrednost na zaposlenega zmanjsala in dejansko delas minus, ker jim ne zmanjsas plac (seveda pod predpostavko da so novi zaposleni kljub polovicni produktivnosti placani skoraj enako kot stari, kar drzi ce so stari bili blizu minimalne place).

Pa ti razumeš kar prebereš? Imam občutek da ne in se zgubljaš v traktatih. Sam sem namreč lepo napisal veliko krajše kot tvoj traktat:

....če raste zaposlenost recimo za 2,8% (3K18:3K17), BDP po realnih cenah pa v istem obdobju za 4,8%....

Preprosta matematična ocena ti pove, da se je BDP na "zaposlenega" povečal približno za realnih 2%. Če ne verjameš deli (1+0,048)/(1+0,028). Jaz tega ne grem delati, uporabim malo matematične teorije Taylorjevih vrst in se zadovoljim z 2% v prvem približku. In ostane realnih 2%, ki gredo nekomu v žep, drug se pa obriše pod nosom. Nekaj časa se da ljudi plahtat, da je potrebno varčevat, še zlasti če gre v skupno malho, ko pa temu ni več tako,.... No, nobeden poslanec ni glasoval proti zakonu o minimalni plači. Že vedo zakaj. In že prej sem napisal, da je važna predvsem "produktivnost" ali pa dodana vrednost ali karkoli že temu rečejo bolje podučeni in manj sprememba življenskih stroškov!

[MarijanMacek]
Preprosta matematična ocena ti pove, da se je BDP na "zaposlenega" povečal približno za realnih 2%. Če ne verjameš deli (1+0,048)/(1+0,028).

Lahko pa pogledas podatke o dodani vrednosti in vidis, da se prakticno ni spremenila.

dodana vrednost na zaposlenega je 2017 zrasla 2,52%, plače pa 2,93% Torej so plače rastle bolj kot produktivnost

twitter.com/Marjetic...2306239489
twitter.com/Marjetic...9861098496

[MarijanMacek]
> [FIN-311684]
>Kar se tiče zdravstva je moj model vendar ameriški, kje je več ali manj vse privatizirano pa kljub temu Američani imajo višji zdravstveni standard kot mi. Nič nisi povedal o nemških 400 zavarovalnic, ki prodajajo zdravstvena zavarovanja mi pa bi želeli ukiniti naše tri.


In kljub višjemu zdravstvenemu standardu(tvoja trditev) umirajo v povprečju nekaj let prej. Ne smeš pozabit, kar zajeten del američanov NIMA zdravstvenega zavarovanja in je izključen iz tega za premožnejše zelo kvalitetnega sistema. Sicer pa je zdravtvena poraba najvišja v ZDA, okoli 14,5%, pri nas (prej je bilo govora) pa okoli 9%. In z vso svojo porabo, jih prehiteva še revna Kuba! Pa da ne bo spet nekdo tako pameten, kot se je že našel na tem forumu in napisal, da imajo v ZDA pač zamorce, na Kubi jih pa ni (hic!)

Vsako državo se mora obravnavati kot celoto in seveda, ne moremo prevzeti ameriškega zdravstvenega sistema ne pa ostalega ali finskega odličnega šolskega podržavljenega sistema ne pa hkrati njihovo nulto toleranco do korupcije. Osebno nimam ideoloških težav, če bi zaposlenim v bolnišnicah preprosto podarili bolnišnice...zdravniki, sestre, tehniki, čistilke...bi postali lastniki, podobno velja tudi za šole. Le tako bi zaposleni pridobili občutek za dobro gospodarjenje s svojo od države podarjeno lastnino. Poglej le UKCL? Že desetletja cela Slovenija opazuje nesposobnost države, da bi vzpostavila red v kliniki. Zakaj ne poiščemo zunanjega koncesionarja npr. v Avstriji, Nemčiji ali ZDA? Seveda, ta ideja nikomur ne diši, kajti veliko njih od znotraj in od zunaj ima svoje vrtičke in fevde v centru.

[bc123a]
> [MarijanMacek]
> Preprosta matematična ocena ti pove, da se je BDP na "zaposlenega" povečal približno za realnih 2%. Če ne verjameš deli (1+0,048)/(1+0,028).

Lahko pa pogledas podatke o dodani vrednosti in vidis, da se prakticno ni spremenila.

dodana vrednost na zaposlenega je 2017 zrasla 2,52%, plače pa 2,93% Torej so plače rastle bolj kot produktivnost

twitter.com/Marjetic...2306239489
twitter.com/Marjetic...9861098496

Jaz ti govorim, koliko se je povečal BDP in koliko zaposlenost. Ti pa meni o dodani vrednosti v ozkem segmentu, ki obsega približno polovico zaposlenih, okoli 480k. Torej govoriva drug mimo drugega. In še zdaj mi nisi oporekal mojih številk, torej so pravilne.

Tvoje številke iz linka (sicer nikoli ne verjamem napisanemu na twitru, FB brez preverbe vira) držijo, ampak potem mi pa razloži, produktivnost pada, dobiček pa naraste za 15% med 2016 in 2017, oziroma v dveh letih za preko 130%, da ne govorimo o prejšnih letih. Bom samo dodal, da bodo ljudje po določenem času stagnacije plač (2,93% nominalno povečanje je komajda kaj več kot stopnja inflacije) in veliki rasti dobička kmalu glasovali ali z nogami in odšli v tujino, kjer bodo spoštovani zaposleni in bodo ustvarjali mnogo višjo dodano vrednost, ali pa bodo spet šli na ulice....

[MarijanMacek]
> [bc123a]
> > [MarijanMacek]
> > Preprosta matematična ocena ti pove, da se je BDP na "zaposlenega" povečal približno za realnih 2%. Če ne verjameš deli (1+0,048)/(1+0,028).
>
> Lahko pa pogledas podatke o dodani vrednosti in vidis, da se prakticno ni spremenila.
>
> dodana vrednost na zaposlenega je 2017 zrasla 2,52%, plače pa 2,93% Torej so plače rastle bolj kot produktivnost
>
> twitter.com/Marjetic...2306239489
> twitter.com/Marjetic...9861098496

Marjan, s plačami že nekaj časa pretiravaš, v boju proti kapitalu.
Bom čez nekaj dni objavil post z natančnimi rezultati, sedaj imam preveč drugih obveznosti.

Ampak tako po spominu:
Za plače vem, da so šle nominalno gor v 10 letih cca 40%
BDP je šel nominalno iz okoloi 37 na 47

Pri kapitalu-dobičkih-izgubah pa je zadeva bolj kompleksna.
Lastniki kapitala imajo v zadnjih 10 letih zelo volativen dobiček oziroma izgubo
Povprečen rezultat je 2,05% na prihodke (vir obdelava Ajpesovih agregatnih poročil)

Leta 2007 je bil dobiček 4,41% glede na prihodke lani 3,86% Vmes pa pet zaporednih let pod 0,75%

Skratka to tvoje ugotavljanje, da so dobički v zadnjih dveh letih zrasli za več kot 100% je res, vendar je tudi "majhna iz konteksta iztrgana manipulacija" v prid dela.
Kapital je kot kit ali delfin, v času kriz je pod vodo in v času konjukture nad. če tako sinusoido primerjaš z neko monotono naraščajočo funkcijo (plače), je treba primerjati nekaj druge kot pa odvod sinusoide in odvod te narapčajoče funkcije plač, da je primerjava vsaj malo veljavna (v ljudskem jeziku "poštena")

Plače so imele v zadnjih 10 letih cca 3% nominalno rast kumulativno okoli 40%
Če izračunamo, kakšen mora biti vložen kapital, da bi tudi "kapitalisti" dosegli irr 3% iz dobičkov, ki jih najdemo v poročilih AJPES pridemu s simulacijo do vrednosti okoli 45 mlrd. €

Torej ta "silna rast dobičkov" na sinusoidi, ki sproža apetite po plačah, pomeni v povprečju zadnjih enajstih let samo 3% nominalno donosnost kapitalistov.

[brane]
> [MarijanMacek]
> > [bc123a]
> > > [MarijanMacek]
> > > Preprosta matematična ocena ti pove, da se je BDP na "zaposlenega" povečal približno za realnih 2%. Če ne verjameš deli (1+0,048)/(1+0,028).
> >
> > Lahko pa pogledas podatke o dodani vrednosti in vidis, da se prakticno ni spremenila.
> >
> > dodana vrednost na zaposlenega je 2017 zrasla 2,52%, plače pa 2,93% Torej so plače rastle bolj kot produktivnost
> >
> > twitter.com/Marjetic...2306239489
> > twitter.com/Marjetic...9861098496
>
>

Marjan, s plačami že nekaj časa pretiravaš, v boju proti kapitalu.
Bom čez nekaj dni objavil post z natančnimi rezultati, sedaj imam preveč drugih obveznosti.

Ampak tako po spominu:
Za plače vem, da so šle nominalno gor v 10 letih cca 40%

Tukaj sem nehal brat, ker je tvoj podatek čisto felš.
pxweb.stat.si/pxweb/...ij/&lang=2

Skopal sem se skozi ajpesova poročila, in primerjal, kolikšen je bil pa netto čisti dobiček po zaposlenem na mesec:

Leto Povprečna Brutto plača Čisti dobiček /zaposlenega
2008 1291 270,38
2009 1310 95,39
2010 1373 -46,19
2011 1416 84,81
2012 1430 63,38
2013 1461 33,10
2014 1490 170,82
2015 1504 307,14
2016 1536 578,11
2017 1581 627,06


Ker je tudi brutto plača definirana kot del mase brutto plač na zaposlenega.

Skratka tudi če ga primerjamo z "norim" letom 2008, je šlo V POVPREČJU to za več kot faktor 2 gor.

Vmes pa seveda brutalno zanihalo.

Ko pa sem prebiral ta poročila, sem opazil nekaj nekonsistentnosti. številke za leto 2016 v poročilu 2017 niso čisto enake kot številke za 2016 v poročilu 2016

Slika se je od 2008 popravila tudi zaradi tega ker je delež finančnih odhodkov v celoti odhodkov padel iz 4,7% na 1,5%, oziroma iz 3,9 milijarde v 2008 na 1,35 milijarde v letu 2018. Ne le da dobro in boljše delajo. Breme financiranja je precej nižje (saj je tudi kapitalska sestava firm boljša, mar ne?)

[brane]
> [MarijanMacek]
> > [bc123a]
> > > [MarijanMacek]
> > > Preprosta matematična ocena ti pove, da se je BDP na "zaposlenega" povečal približno za realnih 2%. Če ne verjameš deli (1+0,048)/(1+0,028).
> >
> > Lahko pa pogledas podatke o dodani vrednosti in vidis, da se prakticno ni spremenila.
> >
> > dodana vrednost na zaposlenega je 2017 zrasla 2,52%, plače pa 2,93% Torej so plače rastle bolj kot produktivnost
> >
> > twitter.com/Marjetic...2306239489
> > twitter.com/Marjetic...9861098496
>
>

Marjan, s plačami že nekaj časa pretiravaš, v boju proti kapitalu.
Bom čez nekaj dni objavil post z natančnimi rezultati, sedaj imam preveč drugih obveznosti.

Ampak tako po spominu:
Za plače vem, da so šle nominalno gor v 10 letih cca 40%
BDP je šel nominalno iz okoloi 37 na 47

Pri kapitalu-dobičkih-izgubah pa je zadeva bolj kompleksna.
Lastniki kapitala imajo v zadnjih 10 letih zelo volativen dobiček oziroma izgubo
Povprečen rezultat je 2,05% na prihodke (vir obdelava Ajpesovih agregatnih poročil)

Leta 2007 je bil dobiček 4,41% glede na prihodke lani 3,86% Vmes pa pet zaporednih let pod 0,75%

Skratka to tvoje ugotavljanje, da so dobički v zadnjih dveh letih zrasli za več kot 100% je res, vendar je tudi "majhna iz konteksta iztrgana manipulacija" v prid dela.
Kapital je kot kit ali delfin, v času kriz je pod vodo in v času konjukture nad. če tako sinusoido primerjaš z neko monotono naraščajočo funkcijo (plače), je treba primerjati nekaj druge kot pa odvod sinusoide in odvod te narapčajoče funkcije plač, da je primerjava vsaj malo veljavna (v ljudskem jeziku "poštena")

Plače so imele v zadnjih 10 letih cca 3% nominalno rast kumulativno okoli 40%
Če izračunamo, kakšen mora biti vložen kapital, da bi tudi "kapitalisti" dosegli irr 3% iz dobičkov, ki jih najdemo v poročilih AJPES pridemu s simulacijo do vrednosti okoli 45 mlrd. €

Torej ta "silna rast dobičkov" na sinusoidi, ki sproža apetite po plačah, pomeni v povprečju zadnjih enajstih let samo 3% nominalno donosnost kapitalistov.

Pa je včasih prav fino prebrat umirjeno kritiko pisanja. Ima nekaj zrnc soli, kar mi je bolj ali manj sicer znano, kljub temu da sem popoln laik v ekonomiji. Ampak kaj hočemo, včasih je tako prijetno kakšne zagrete buče malo provocirat. In provocira se tiste, ki nasedajo.... vendr pa mislim, da bo na področju plačne politike le moralo priti do precejšnega dviga plač, seveda poostopno. In še vedno milim, da dvig minimalne plače ne bo ugonobil gospodarstva, razen tistega ki nima kja početi v Sloveniji. Tega se verjetno zavedajo vsi resnejši menedžerji, saj je dandanes lahko poiskati službo čez mejo... Nemci menda hudo iščejo elektroinženirje. No jaz ne bom šel, sem končal uradno s svojo pečalbo. Sem pa že poslal enega od sinov.... kaj hočemo, z isto glavo naredi čez mejo vsaj 2x več....

Pripenjam sliko razmerij med plačami in dobički v družbah za zadnji deset let.
Pomembno je tudi metodološko pojasnilo. Ker so dobički zelo volatilni, včasih so, v času krize so majhni ali pa jih ni, v konukturi so večji, je treba za pošteno primerjavo sesšteti učinke skozi oba cikla (konjukturo in recesijo)
Za primer vzamemo:
1. enega zaposlenega in seštevamo njegove bruto plače skozi obdobje
2. vse slovenske lastnike družb in seštevamo dobičke njihovih družb skozi obdobje
(zaradi primerjave damo oboje na skupni imenovalec plač).

Rezultat na grafikonu pokaže, da so daljši konec potegnili delavci s plačami. Kljub hitri rasti dobičkov v zadnjih treh letih je zostanek še skoraj eno tretjino.
Skratka populizem ala "grdi kapitalisti" je popolnoma iz trte zvit. Poglejte graf.


shrani.si/f/I/m0/2hY...iplace.png

[MarijanMacek]
Jaz ti govorim, koliko se je povečal BDP in koliko zaposlenost. Ti pa meni o dodani vrednosti v ozkem segmentu, ki obsega približno polovico zaposlenih, okoli 480k. Torej govoriva drug mimo drugega. In še zdaj mi nisi oporekal mojih številk, torej so pravilne.

Tvoje številke iz linka (sicer nikoli ne verjamem napisanemu na twitru, FB brez preverbe vira) držijo, ampak potem mi pa razloži, produktivnost pada, dobiček pa naraste

Dobicek se giblje s prometom.

Bistveno je, da "kapitalisti" ZE placujejo vec, ker zaposlujejo vec ljudi - slovenska stopnja nezaposlenosti je blizu naravne.

Primer pa imas tule:

twitter.com/xmp125a/...3641596929 (thread).

Pa vprasanje je tudi, kako je ta dvig bil dosezen, in koliko trajno je tole - recimo morali so zaposliti novo delovno silo, ki je manj kompetentna (o tem smo debatirali vceraj) in morda se manj produktivna. Tako da je lahko overall produktivnost celo padla zaradi pusha. (ne pravim, da se je, pravim da je to MOZNO).

Predstavljaj si, da si recimo kebap stant, ki se mu poveca povprasevanje, ker ma folk vec denarja. Na vsakem kebapu zasluzis recimo 10 centov, ko delas sam, recimo da je 40 centov stroskov dela, 50 centov stroskov materiala.

Sedaj se ti v casu kosila delajo vrste in zaposlis sveze maturiranega maturanta kuharske sole. Ker je storast (ta dobri so sli v velike hotele) naredi kebap v 2x daljsem casu kot ti, placas ga pa lahko samo 2/3 tvoje place (za manj noce delat), ki si jo sam obracnavas.

Promet se ti je pomnozil z 1.5, stroski dela so ti iz 40 centov zrasli na 67 centov, torej za 1.67. Bum! Produktivnost overall firme je padla. Absolutno imas sicer vec profita (kot lastnik), a na zaposlenega ti je padel.

Benefit tega je, da bi brez vecjega povprasevanja po kebabih bil en smrkav nesposoben kuharski pomocnik brez sluzbe, sedaj pa ima 2/3 tvoje place. Ze to je benefit za druzbo!

[bc123a]
> [MarijanMacek]
> Jaz ti govorim, koliko se je povečal BDP in koliko zaposlenost. Ti pa meni o dodani vrednosti v ozkem segmentu, ki obsega približno polovico zaposlenih, okoli 480k. Torej govoriva drug mimo drugega. In še zdaj mi nisi oporekal mojih številk, torej so pravilne.
>
> Tvoje številke iz linka (sicer nikoli ne verjamem napisanemu na twitru, FB brez preverbe vira) držijo, ampak potem mi pa razloži, produktivnost pada, dobiček pa naraste

Dobicek se giblje s prometom.

Bistveno je, da "kapitalisti" ZE placujejo vec, ker zaposlujejo vec ljudi - slovenska stopnja nezaposlenosti je blizu naravne.

Ker slika pove več kot pravi Tadej, moram dodati da tvoja pavšalna trditev dobiček se giblje s promet kot taka drži, ker nisi povedal kako. Če pa si s tem hotel povedati, da je koreliran ali sorazmerno potem pa si udaril mimo. Na slili so dejanski podatki za slovenske družbe za zadjih 10 let:
shrani.si/f/3p/4o/2w...ihodki.png

[1011Arist]
> [bc123a]
> > [MarijanMacek]
> > Jaz ti govorim, koliko se je povečal BDP in koliko zaposlenost. Ti pa meni o dodani vrednosti v ozkem segmentu, ki obsega približno polovico zaposlenih, okoli 480k. Torej govoriva drug mimo drugega. In še zdaj mi nisi oporekal mojih številk, torej so pravilne.
> >
> > Tvoje številke iz linka (sicer nikoli ne verjamem napisanemu na twitru, FB brez preverbe vira) držijo, ampak potem mi pa razloži, produktivnost pada, dobiček pa naraste
>
> Dobicek se giblje s prometom.
>
> Bistveno je, da "kapitalisti" ZE placujejo vec, ker zaposlujejo vec ljudi - slovenska stopnja nezaposlenosti je blizu naravne.

Ker slika pove več kot pravi Tadej, moram dodati da tvoja pavšalna trditev dobiček se giblje s promet kot taka drži, ker nisi povedal kako. Če pa si s tem hotel povedati, da je koreliran ali sorazmerno potem pa si udaril mimo. Na slili so dejanski podatki za slovenske družbe za zadjih 10 let:
shrani.si/f/3p/4o/2w...ihodki.png

Pozabil sem dodati "ceteris paribus". Torej ce je vse ostalo konstantno, se lahko skupni dobicek poveca, tudi ce se povprecna dodana vrednost na zaposlenega zmanjsa, ce se stevilo zaposlenih dovolj poveca. Ce se pa poveca se bolj, pa lahko dobicek poje, tega seveda noben pri zdravi pameti ne bo sel delat (zaradi rasti prometa zaposliti tako slabo produktivne kadre da ti sami delajo izgubo).

Kaj je pesnik hotel povedat s tem grafom?
Najprej je treba dat hruške skup pa japke skup.
Al primerjaš povprečno plačo, dobiček na zaposlenega in prihodke na zaposlenega itd.
Al pa maso plač, komplet dobiček in komplet prihodke.

[rava]
Kaj je pesnik hotel povedat s tem grafom?

Naj pesnik pove :)

Najprej je treba dat hruške skup pa japke skup.
Al primerjaš povprečno plačo, dobiček na zaposlenega in prihodke na zaposlenega itd.
Al pa maso plač, komplet dobiček in komplet prihodke.

Exactly.

ibb.co/G2tfG9H
Relativno gledano. 2004 stanje je 1

[rava]
Kaj je pesnik hotel povedat s tem grafom?
Najprej je treba dat hruške skup pa japke skup.
Al primerjaš povprečno plačo, dobiček na zaposlenega in prihodke na zaposlenega itd.
Al pa maso plač, komplet dobiček in komplet prihodke.

kdo pravi, da je to treba nardit? ;-)

tak vzames ves spas iz igre, kak pa naj drugace prikazes kaksni gldi prasci so kapitalisti?

;-)

lpA

No, pa mi je uspelo, ljudje so žali limati grafe, ki 1000x več povedo kot blebet..... "Veseli" me, da pa grafi kažejo, da je zaposlen potegnil ta kratko v zadnjih 10 letih....

Ja pa ne pokažejo tega

Pokažejo le, da je bilo gibanje plač relativno konstantno navzgor, dobiček ki ga vsak zaposleni ustvari za svojega kapitalista pa je lahko relativno visok ali pa ničen oziroma celo negativen.

res pa je, da relativni delež brutto plač v prihodkih upada vse od leta 2004, dočim je delež dobička v prihodkih pač spremenljiv.

[Endimion]
Ja pa ne pokažejo tega

Pokažejo le, da je bilo gibanje plač relativno konstantno navzgor, dobiček ki ga vsak zaposleni ustvari za svojega kapitalista pa je lahko relativno visok ali pa ničen oziroma celo negativen.

res pa je, da relativni delež brutto plač v prihodkih upada vse od leta 2004, dočim je delež dobička v prihodkih pač spremenljiv.

Če jaz kot laik poskušam zadevo razumeti izpade, da se smetana v dobrih letih cedi lastnikom, v slabih letih pač pijejo vodo, raja je pa itak obsojena na postano vodo ne glede na situacijo in je sploh lahko zadovoljna, da jo dobrodušni kapitalisti sploh zaposlujejo. Ali mkakor je dejal eden od mojih sinov, naj bodo zadovoljni, da so pzimi na toplem.

Ni kaj lepa logika, recimo izredno popularna na tem forumu in cajtengu. In ni čuda, da neproduktivna slovenska delovna sila odhaja čez mejo, kjer je začuda po nekaj dnevih uvajanja 2x bolj produktivna. To pove marsikaj o stanju duha podjetništva v Sloveniji. In ni kaj, lahko samo svetujem tistim, ki imajo kaj možganovine pot pod noge, kakor je naredil tudi moj sin, in veselo delat lastnikom, ki zaposlene cenijo in kjer ne govorijo o prisesancih na državne jasli.

In ne se čudit, ko bo to vukojebino podjetništva vzel hudič. Sami brez zaposlenih pač kaj dosti ne zmorejo! In naš 311xxxx bo imel državo brez davkov, brez javnega zdravstva (cvetelo bo namreč pogrebništvo, vsaj nekaj časa), šolstva (ja koga bodo pa šolali, če bodo pametni odšli), zapori bodo privatni, pa bo posle propadel, ker bodo tudi lopovi ugotovili da so preko Karavak 2x bolj produktivni, etc.... Ni kaj lepa prihodnost, sam bom pa začel vlagat v pogrebne zavode, to bo še najdlje delovalo.

[MarijanMacek]

Če jaz kot laik poskušam zadevo razumeti izpade, da se smetana v dobrih letih cedi lastnikom, v slabih letih pač pijejo vodo, raja je pa itak obsojena na postano vodo ne glede na situacijo in je sploh lahko zadovoljna, da jo dobrodušni kapitalisti sploh zaposlujejo. Ali mkakor je dejal eden od mojih sinov, naj bodo zadovoljni, da so pzimi na toplem.

Ni kaj lepa logika, recimo izredno popularna na tem forumu in cajtengu. In ni čuda, da neproduktivna slovenska delovna sila odhaja čez mejo, kjer je začuda po nekaj dnevih uvajanja 2x bolj produktivna. To pove marsikaj o stanju duha podjetništva v Sloveniji. In ni kaj, lahko samo svetujem tistim, ki imajo kaj možganovine pot pod noge, kakor je naredil tudi moj sin, in veselo delat lastnikom, ki zaposlene cenijo in kjer ne govorijo o prisesancih na državne jasli.

In ne se čudit, ko bo to vukojebino podjetništva vzel hudič. Sami brez zaposlenih pač kaj dosti ne zmorejo! In naš 311xxxx bo imel državo brez davkov, brez javnega zdravstva (cvetelo bo namreč pogrebništvo, vsaj nekaj časa), šolstva (ja koga bodo pa šolali, če bodo pametni odšli), zapori bodo privatni, pa bo posle propadel, ker bodo tudi lopovi ugotovili da so preko Karavak 2x bolj produktivni, etc.... Ni kaj lepa prihodnost, sam bom pa začel vlagat v pogrebne zavode, to bo še najdlje delovalo.

Če te je prav razumeti, so pri nas drugačni zgolj podjetniki. Barabe. Zaradi njih imamo odliv pameti. Državo imamo pa vzorno - tako kot je pri bolj razvitih. Recimo po davkih, obsegu, storitvah in zapravljivosti je zelo podobna zahodnim demokracijam. Je tako?

Sam tok, da se že danes pripravim na prihodnje razlage katastrof v zdravstvu, gospodarstvu, sodstvu, sociali, šolstvu, pri pokojninah,.........., da ne nabrajam. Krivi so lakomni podjetniki. No, ne ravno za čisto vse. Za preostalo je kriva desnica.

[rava]
Kaj je pesnik hotel povedat s tem grafom?
Najprej je treba dat hruške skup pa japke skup.
Al primerjaš povprečno plačo, dobiček na zaposlenega in prihodke na zaposlenega itd.
Al pa maso plač, komplet dobiček in komplet prihodke.

Ne ni treba dati nič skupaj, vzami si malo časa za premislek.

Pripenjam sliko razmerij med plačami, dobički in prihodki v družbah za zadnji deset let.
Pomembno je tudi metodološko pojasnilo. Ker so dobički zelo volatilni, včasih so, v času krize so majhni ali pa jih ni, v konukturi so večji, je treba za pošteno primerjavo sesšteti učinke skozi oba cikla (konjukturo in recesijo)
Za primer vzamemo:
1. enega zaposlenega in seštevamo njegove bruto plače skozi obdobje
2. vse slovenske lastnike družb in seštevamo dobičke njihovih družb skozi obdobje
(zaradi primerjave damo oboje na skupni imenovalec plač).
3. PRihodke vseh družb iz Poročil Ajpesa skozi obdobje
(zaradi primerjave damo oboje na skupni imenovalec plač).

Pri finančnih naložbah je običajno kriterij donosnot skozi neko obdobje, zato sem skušal slediti temu v tej primerjavi.
Iz nekega podjetja dobijo zaposleni v nekem obdobju vsoto plač. Ta vsota raste na grafikonu prktično linearno (njen trentni naklon je 1457)
Družba dela prihodke, da lahko omogoči plače in dobičke. Namerno sem uporabil agregatne prihdke vseh družb jih sesšteval skozi čas, da dobimo vse vplive in jih normiral na plače, Pokaže se, da tudi vsota prihodkov le malo odstopa od linearne podobno kot plače. Le da raste počasneje kot plače naklon je 1202.
Dobički so ali pa niso oziroma so najbolj variabilni od vseh treh kategorij. Družbaa agregatno deluje, če raste sorazmerno. ZAto mora vsota dobičkov dohiteti in prehiteti vsoto plač v dobrih časih, ker bo v slabih zopet zaostala. Na grafu vsote dobička vidimo, da ima najnižji povprečni naklon 765, vidimo pa tudi da ja naklon od leta 2015 veliko bolj strm in da skuša dohiteti rast plač.
ZATO JE PRIMERJANJE NAKLONA ZGOLJ ZADNJE TRI LETA SKRAJNO ŠKODLJIVO.
Na slovenskem primeru vidimo, da so rasle plače celo hitreje od prihodkov v glavenm na račun dobičkov. Če ni zadržanih dobičkov pomeni, da ni iz česa investirati v sredstva za povišanje dodane vrednosti.
Potem se lahko dodana vrednost povečuje samo z novimi prilivi kapitala iz tujine, kar pa je slabo. Stroj, ki deluje v ravnotežju bi moral dodano vrednost povečevati z vlaganji iz zadržanih dobičkov, kar bi na dolgi rok omogočalo tudi višje plače


Rezultat na grafikonu pokaže, da so daljši konec potegnili delavci s plačami. Kljub hitri rasti dobičkov v zadnjih treh letih je zostanek še skoraj eno tretjino.
Skratka populizem ala "grdi kapitalisti" je popolnoma iz trte zvit. Poglejte graf.

[Endimion]
ibb.co/G2tfG9H
Relativno gledano. 2004 stanje je 1

Lepo, da ste zbrali podatke na ta način, menim pa da je zaradi spremeljivosti dobičkov pomembna vsota skozi čas in ne zgolj slika gibanja.
Le tako lahko izračunate IRR oziroma neko vrsto donostnosti posamezne kategorije skozi čas. Preberite si moj komentar prosim
forum.finance.si/?m=...979&single

[MarijanMacek]
> [Endimion]
> Ja pa ne pokažejo tega
>
> Pokažejo le, da je bilo gibanje plač relativno konstantno navzgor, dobiček ki ga vsak zaposleni ustvari za svojega kapitalista pa je lahko relativno visok ali pa ničen oziroma celo negativen.
>
> res pa je, da relativni delež brutto plač v prihodkih upada vse od leta 2004, dočim je delež dobička v prihodkih pač spremenljiv.

Če jaz kot laik poskušam zadevo razumeti izpade, da se smetana v dobrih letih cedi lastnikom, v slabih letih pač pijejo vodo, raja je pa itak obsojena na postano vodo ne glede na situacijo in je sploh lahko zadovoljna, da jo dobrodušni kapitalisti sploh zaposlujejo. Ali mkakor je dejal eden od mojih sinov, naj bodo zadovoljni, da so pzimi na toplem.

Menim, da ta povzetek ne odraža dejanske slike
PReberite si prosim moj komentar in odgovor Endimionu.
forum.finance.si/?m=...979&single

Lej. To ti vidiš.

Če pa to razlagaš celo zelo inteligentnemu folku, ki ni not v številkah, ti postane jasno, da je treba zadeve razložit kot 5 let staremu otroku.

Folk je obupno indoktriniran in napumpan z marksizmom. Ko se razne Rosvite in Berganti v Odmevih žalostno zazrejo v kamero in vprašajo "kdaj bodo tudi mali ljudje občutili gospodarsko rast" in to naredijo 9999999999999999999999999 krat, se to prime.

Enostavno mislijo, da je gospodarska rast enaka rasti dobičkom kapitalističnih prašičev.
Ko je bila bula, so se drli, da delavci niso krivi za bule, zdaj pa zahtevajo "pravičen" delež rasti - skratka vse dobičke in še več takoj požrt za plače.

Zato je treba zadeve prikazat maksimalno enostavno in imaš pol pri zelo odprtem folku celo neko minimalno možnost, da pošteka, ob pogoju instant informacije in da ni treba preveč mislit.

[brane]
> [MarijanMacek]

Menim, da ta povzetek ne odraža dejanske slike
PReberite si prosim moj komentar in odgovor Endimionu.
forum.finance.si/?m=...979&single

Moram priznat, da se mi že malo vrti od vseh podatkov, toda pogled na sliko imgbb (saj ne vem več kdo je avtor) pokaže, da se je celotni dobiček med 2004 (normirano na to leto) in 2017 povečal za faktor 2,22, celotna masa plač pa samo za 1,61. To vidijo ljudje in čisto nič drugega. Vpogled v ostale vire (AJPES) pa lepo pokaže, da so vir slabe dobičkonosnosti v kriznih letih bili predvsem neprimerni viri financiranja, kar nima s "pridnostjo" zaposlenih nobene zveze, veliko pa pove o umnosti (ali pa lakomnosti) lastnikov. In skrajno perfidno je potem ljudem dopovedovta, da so dobički bili nizki, saj vemo da v glavnem zaradi napačnih odločitev vodstev v takratnih časih, in da zato ni prostora za boljše plače, ker mora pač kapital pobrati svoje zgubljene dobičke.....

Dokler bo tako, lahko mladini človek edino svetuje, pojdite tja, kjer boste brez dodatnega napora naredil 2x več in boste spoštovani pa čeprav boste prisesani na državni proračun!

[MarijanMacek]
> [brane]
> > [MarijanMacek]
>
> Menim, da ta povzetek ne odraža dejanske slike
> PReberite si prosim moj komentar in odgovor Endimionu.
> forum.finance.si/?m=...979&single

Moram priznat, da se mi že malo vrti od vseh podatkov, toda pogled na sliko imgbb (saj ne vem več kdo je avtor) pokaže, da se je celotni dobiček med 2004 (normirano na to leto) in 2017 povečal za faktor 2,22, celotna masa plač pa samo za 1,61. To vidijo ljudje in čisto nič drugega. Vpogled v ostale vire (AJPES) pa lepo pokaže, da so vir slabe dobičkonosnosti v kriznih letih bili predvsem neprimerni viri financiranja, kar nima s "pridnostjo" zaposlenih nobene zveze, veliko pa pove o umnosti (ali pa lakomnosti) lastnikov. In skrajno perfidno je potem ljudem dopovedovta, da so dobički bili nizki, saj vemo da v glavnem zaradi napačnih odločitev vodstev v takratnih časih, in da zato ni prostora za boljše plače, ker mora pač kapital pobrati svoje zgubljene dobičke.....

Dokler bo tako, lahko mladini človek edino svetuje, pojdite tja, kjer boste brez dodatnega napora naredil 2x več in boste spoštovani pa čeprav boste prisesani na državni proračun!

Ja, graf, ki ga omenjate nima nobene napake in je krasen za populizem, je pa s stališča finačnega stokovnjaka njegova uporaba za pojasnjevanja teh razmerij metodološko skrajno sporna, zato menim, da je treba problem obravnavati s sumatorjem kot je na drugem grafu.

Iskanje razlik na nekih grafih, kjer je pomembna ploščina je?

Skratka, če dam primer iz plač ljudi.
Imamo dva delavca na skoraj enakem delovnem mestu, a z različno plačno politiko:
eden dobiva približno dvanajst podobnih plač, ki na leto znesejo 18.000 €.

Drugi dobiva akontacije po 1.000, novembra dobi 3.000 zaven del poračuna in decembra dobi dokončen poračun 5.000 torej skupaj 18.000 €

Na grafu, ki ga vi komentirate bi imel drugi delavec indeks 500 "grdi, grdi"
Dejansko je poštena primerjava sumacije (ploščina pod grafom), kajti šele ta pokaže, da sta oba delavca dobila v enem letu natanko 18.000 €.
S pogleda časovne vrednosti denarja je dobil drugi celo nekaj manj, ker je dobil na koncu in ker so njegovi prihodki bili bolj tvegani (volatilni).