[COP]
Odlična tema. Ko so pred leti državljani na referndumu odločno zavrnili pokojninski predlog, je prevladalo prepričanje, da je upokojitev pri 65 letih ali 40 letih delovne dobe too much. Saj bo delovno ljudstvo kap, ko bo izvedelo, da upokojitev pred 70 letom ne pride v poštev. In da bo potrebno oddelati 45-50 let, pa še v pokoju vsak dan po 4 ure za preživetje.

V takšnem sistemu je vsakršna pokojninska reforma nemogoča, oziroma je prazna malha edina reforma, ki na dolgi rok uravna zadeve.

[tstih]
Vecja razprsenost, vecje zanasanje na prihranke, prehod z drzavnih na zasebne pokojnine

Negativne realne obrestne mere (poglej japonsko, kako dolgo lahko ta kuga traja) lahko iz teoreticno zanesljive in varne penzije naredijo fatamorgano enako, kot je nizka rodnost naredila fatamorgano iz payg.

To je na koncu, matematično, vse Anglosaški spin. Tej tipi so v bistvu bolni in za psihiatra.Bog storilnosti, ki je pripeljal tako daleč, da bodo delali dokler ne crknejo, saj njihovo življenje itak nima smisla, razen, da bodo razturili planet, še preden se ta butasta matematika sploh lahko izpelje.
Zdaj, zakaj to drži na nek drug način;
Vsk Drugi v razvitem svetu bo umrl zaradi raka. Strošek zdravljenja, ta pravega, ne nekega brezveznega ruska ruleta obsevanja za štos in za malo humanistike, bo previsok in ga bodo plačali le najbolj bogati, direktno iz žepa ali pa z zelo dobrim zavarovanjem. V Slovenski rovtah to odpade, saj se že streljajo, mar ne.To vse znižuje povprečno starost, razen če ne spremenijo statističnega modela ena kura na dva jedca.
Drugič, genetske poškodbe človeškega materiala, saj ves ta napredek ima posledice, da ne bi o glifosfatu in TTIP.Tudi tu velje le težek denar, slovenske rovte ga nimajo, saj se že streljajo. Tretjič, Ponzijeva shema pokojnin, kjer se bodo kmalu straljali, mar ne. Ni Dnara v Ekonomiji gnani z dolgom, dnar se kopiči na znani Gori Dolga, glej witchdoctor on debt driven economy, Tretjič, največji vic je dementni starček, ki naj bi brusil svoje možgane 24/7, medtem pa po zakonitostih ekonomije gnane z dolgom 20% mladih ali ne dela ali pa dela nekaj prekarnega in niti ne bo doživelo te ponzijeve penzije.
I Četrtič, Roboti Prihajajo.Soylent green?
No, tu pa se tudi Anglosaška manipulacija ustavi, zdaj razmišljajo kako bi ti naštimali v nov spin.
In tako, dragi moji, hitro , izven sezone, na nek zeeelo dol trip v poceniland, teh 12 evrov vredno knigo pa v barter za kake 4 špinačne pite, malo uzota, pa krasi (vino po grško) pa pomagat tam kjer se je Evropa rodila, na Lefka Ori-kreta. Tam pa že od zdavnaj dolgo živijo, streljajo v zrak, pijejo in pojejo.
zapojmo skupaj z grškimi prijatelji, ker bdo le ti oktobra pokazali zobe, in ves ta spin bo ostal neprodan.
Vaš rahlo emotivni , dementni
voodoodoktor

[abohte]
Mislil sem bolj na to, da šele za l. 1900 (in ne za l. 1899) postane utemeljena uporaba besede "nekaj", pa še to zelo pogojno.

Ne razumem, saj vendar piše "saj je med pozneje rojenimi nekaj še živih" in ne "saj je med v letu zatem rojenimi nekaj še živih". Ampak še enkrat, namen teh dveh odstavkov je na pladnju podati bralcem vse, kar potrebujejo za razumevanje terminologije.

> [TadejK]
> Tak svet je, če smo realisti, na žalost (tudi na mojo) precej dlje kot petdeset let v prihodnosti.

[tstih]
V resnici ... ne vemo.

No, tudi tega, ali bo že jutri izumljeno zdravilo, ki bo učinkovito delovalo proti vsem vrstam raka in ne bo škodilo nobenemu zdravemu tkivu, v resnici ne vemo. Ampak verjetnost tega je izredno majhna. In tako je tudi verjetnost, da bi čez pet desetletij že znali konsistentno pomlajevati večino naših organov, kaj šele možgane, izredno majhna. To ni moja subjektivna ocena, lahko se pogovoriš s kom, ki se s tem ukvarja poklicno, recimo v Sloveniji z Miomirjem Kneževićem, naj ti on pokaže nekaj fotk teratomov, ki zrastejo ob terapijah z matičnimi celicami in so straight out of a horror movie.

Stališča ultraoptimistov, kot sta denimo Julian Simon in Ray Kurzweil, so kljub njunim nespornim intelektualnim kapacitetam v tem pogledu po mojem neobjektivna, tudi v dobesednem smislu subjektivnosti v prvi osebi; oba sta svoje napovedi skorajšnje nesmrtnostne revolucije verjetno izvajala tudi v zavedanju o lastnih precej slabih zdravstvenih predispozicijah - Simon je umrl pri 65-ih zaradi odpovedi srca, Kurzweil ima diabetes od 35-ega in je tudi že moral na operacijo na odprtem srcu (pri 60-ih) ... Ampak pustimo.

[tstih]
Nikjer nisem napisal da nima smisla cesarkoli reformirati, razmislek je sel v smeri stran od centralnega plana "do nnn leta bomo delali". To ne pomeni, da je sedanji sistem v kakrsnemkoli smislu optimalen.

Saj avtorja govorita bolj o ukrepih tipa uvedba štipendij za prešolanje po polovici delovne dobe, uvedba postopnega subvencioniranja oziroma bonusiranja k plači po že preseženi minimalni polni delovni dobi, ipd.

Se pa tudi jaz, kot že nekateri zgoraj, sprašujem, kako bo pokojninski sistem sploh lahko vzdržal ne 70 let, ampak že celo tri ali pet let, če se bodo nadaljevali negativni donosi na obveznice in zdaj že tudi vse bolj na depozite. Vse so zavozili ti centralni bančniki, kljub stalnemu blefiranju, kako da imajo vse pod kontrolo. Kmalu bomo čisto zares imeli že tudi helikopterski denar ...

[TadejK]
Se pa tudi jaz, kot že nekateri zgoraj, sprašujem, kako bo pokojninski sistem sploh lahko vzdržal ne 70 let, ampak že celo tri ali pet let, če se bodo nadaljevali negativni donosi na obveznice in zdaj že tudi vse bolj na depozite. Vse so zavozili ti centralni bančniki, kljub stalnemu blefiranju, kako da imajo vse pod kontrolo. Kmalu bomo čisto zares imeli že tudi helikopterski denar ...

misliš kot neke sorte utd? se povsem strinjam, da je obstoječi sistem že na kratke proge nevzdržen in tempirana bomba, najbolj ranljiva točka je pokojninski sistem, ki bo brez temeljitih reform v kratkem blizu breaking pointa (po pesimističnih projekcijah v 10-20 letih). pa če damo v enačbo še brezposelnost med mladimi, pa podzaposlenost, pa fiskalno samocenzuro, pa ipd. in itd., lahko postane utd mamljiva opcija. daj, napiši še kaj o utd!

[TadejK]
Se pa tudi jaz, kot že nekateri zgoraj, sprašujem, kako bo pokojninski sistem sploh lahko vzdržal ne 70 let, ampak že celo tri ali pet let, če se bodo nadaljevali negativni donosi na obveznice in zdaj že tudi vse bolj na depozite.

if present trends continue, je jasno, da ne bo zdrzal. ko ne bo zdrzal, bo to politicni problem, ker bo zadeval dovolj veliko mnozico volilcev. ker bo politicni problem, se bo reseval na kakrsenkoli nacin vkljucno s proracunskimi transferji in tiskanjem. in potem bo lahko vsakdo jokal, se smejal ali pa oboje hkrati ob tem, kako je kdaj mislil, da je to mozno samo v sloveniji. tisto, kar v sloveniji publika pripisuje preteklosti, je globalna prihodnost.

za dobro dozo se malo komunajzarske analize iz v forum ze parkrat prinesenega avstralskega goldman sachsa, banke macquarie - seekingalpha.com/art...er-recover

[crt]


za dobro dozo se malo komunajzarske analize iz v forum ze parkrat prinesenega avstralskega goldman sachsa, banke macquarie - seekingalpha.com/art...er-recover

Ampak te avtomatizirane sisteme bo moral zopet nekdo upravljati, organizirati poslovne modele, nadzirati procese, ali pa vsaj investirati v njih. Za high skilled workers bo torej se vedno dovolj dela. problem bo, ce bodo njihovi, reci jim oportunitetni stroski, presegali ceno onih drugih, low skilled, za dela, ki jih se dolgo ne bodo opravljali stroji. Sam to sva zopet na prezveceni debati.

Kar se pa upokojitve pri 85 tice, sem pa ze nekajkrat omenil, da ima slovenija idealno pozicijo za resitev tega problema. Delez lastniskih nepremicnin kot "drugi pokojninski steber" in revere mortgage, sounds like a feasible plan...

[tmatej]
Ampak te avtomatizirane sisteme bo moral zopet nekdo upravljati, organizirati poslovne modele, nadzirati procese, ali pa vsaj investirati v njih. Za high skilled workers bo torej se vedno dovolj dela.

to pomeni le, da za neko kolicino high skilled workers bo dovolj dela. da je ta kolicina podobna danasnji, pa ne pomeni apriori.

eni hodijo v sluzbo, kjer igrajo video igrice, ki so realne, ker upravljajo drone, s katerimi frkajo sovraznika tam cez nekje. vsak tak sofer, podprt s tehnologijo, opravi delo znj kolicin pesadije. in kje je tu se ender's game :)

ne vzet vsega tega, kot da gre za proces, ki ga jaz zagovarjam, zanj navijam ali karkoli. samo tako mi pac smer inercije zgleda, pa povem. to, da v njem najdem tudi kaj tragikomicnega (torej tudi komicno komponento), je samo moj nacin, kako kolkor tolko ziveti dalje s taksno podobo prihodnosti.

zabavno... ta forum je bomba, od debat o second coming of Marx (utd/helimoney/brezdelje...) preko Keynosove Euthanasia of the rentier smo zdaj prisli se do 60letne delovne dobe...

za vsakogar nekaj... :-)

Kinky... ;-)

LpA

[bobek13]
zabavno... ta forum je bomba, od debat o second coming of Marx (utd/helimoney/brezdelje...) preko Keynosove Euthanasia of the rentier smo zdaj prisli se do 60letne delovne dobe...

moras pravilno razumet pojem delovne dobe v kontekstu penzijskega sistema... ni pomembno, da je to doba, znotraj katere delas - pomembno je to, da je doba, znotraj katere vplacujes v penzijski sistem. ce bi bil brezposeln in hkrati enako vplaceval, bi to bilo za penzijsko blagajno prav isti kurac :) tako kot je zanjo isti kurac, ce denar pride od prispevkov na place ali od davka na karkoli-ze-saj-ni-vazno-sam-da-je.

in za probat je v agoniji pac vse... od bolj navijanja prispevkov prek bolj navijanja davkov pa do transferjev in cistega printanja. odvisno od tega, katera politicna skupina je kdaj mocnejsa. se zlasti znotraj tiste drzave, ki ima ali svojo emisijsko banko ali pa, kako bi rekel, pomemben vpliv pri tisti, ki je "od vseh".

[janko8]
Mislim, da bi mi morali začeti govoriti o pravični pokojnini in sistemu za vse ki vplačujejo vanj. Prva stvar je izenačenje odmernih odstotkov. To bi moral biti družbeni konsenz. Mislim, da ga vsakdo lahko razume in dejstvo, da 0,56 ni dovolj, je verjetno vsem jasno. Na žalost 2. steber ni zaživel, ker so znižanje prispevne stopnje spremenili delodajalcem, 2. steber pa ni postal obvezen. Morali bi nazaj nabit prispevno stopnjo delodajalcem, znižat pa jo tistim, ki vplačujejo v 2. steber.
Rešitev je, da se odmerni odstotki lepo izenačijo in pač spremeni zakonodaja, da bo to izvedljivo. Prehitrega upokojevanja za nazaj na žalost ne moremo več rešiti.

Torej obremeniti gospodarstvo. Vso srečo!

Prejšnji vikend so bile v Čilu množične demonstracije zaradi pokojninskega sistema. Za razliko od Slovenije je v celoti privatiziran, ljudstvo pa je demonstriralo, ker jim upravljalci ne zagotavljajo primerne pokojnine. Ob vplačevanju so jim obljubljali penzijo v višini 70% plače. Seveda obljube ne morejo izpolniti.

Rešitev je predlaga predsednica vlade, ki je napovedala...presenečenje!...povišanje prispevnih stopenj gospodarstva.

Očitno si ljudstvu nihče ne upa povedati, da je veselice z upokojevanjem konec.

[crt]
> [bobek13]
> zabavno... ta forum je bomba, od debat o second coming of Marx (utd/helimoney/brezdelje...) preko Keynosove Euthanasia of the rentier smo zdaj prisli se do 60letne delovne dobe...

moras pravilno razumet pojem delovne dobe v kontekstu penzijskega sistema... ni pomembno, da je to doba, znotraj katere delas - pomembno je to, da je doba, znotraj katere vplacujes v penzijski sistem. ce bi bil brezposeln in hkrati enako vplaceval, bi to bilo za penzijsko blagajno prav isti kurac :) tako kot je zanjo isti kurac, ce denar pride od prispevkov na place ali od davka na karkoli-ze-saj-ni-vazno-sam-da-je.

in za probat je v agoniji pac vse... od bolj navijanja prispevkov prek bolj navijanja davkov pa do transferjev in cistega printanja. odvisno od tega, katera politicna skupina je kdaj mocnejsa. se zlasti znotraj tiste drzave, ki ima ali svojo emisijsko banko ali pa, kako bi rekel, pomemben vpliv pri tisti, ki je "od vseh".

to je jasno, sam ta knjiga/clanek govori o dejanskem "delu", prilagojeno/prekvalificirano/skrajsano/whatever ma se vedno govori o delu... ne pa cohanju jajc... :-)))

pod crto, zabavno se mi zdi, da po eni strani se menimo kot da so takoj za naslednjim ovinkom casi, ko nam bodo vse roboti nardili, mi se bomo pa cohali in utdje kasirali, a po drugi strani, ko pridemo do dejanskih "robotskih" resitev v sedanjosti, recimo noben pretirano optimisticen "prismuknjenec" ne vidi da bi "tesle" in googlmobili bili samostojni in the forseable future... mi nekak deluje bizaren razkorak v percepciji publike, ce je na tnalu fdvjevsko bluzenje o prihodnosti ali pa na drugi strani tehnicne resitve realnih "problemov"...

tak da moja pozicija ostaja, goni bicikl dok lahko, ostalo pa ze bo... :-)))

LpA

[crt]
> [tmatej]

eni hodijo v sluzbo, kjer igrajo video igrice, ki so realne, ker upravljajo drone, s katerimi frkajo sovraznika tam cez nekje. vsak tak sofer, podprt s tehnologijo, opravi delo znj kolicin pesadije. in kje je tu se ender's game :)

Ce za namene te debate tvoje vojne drone spreminimo v civilne, me prav zanima, keri skilled bo hodil v sluzbo, ce si pesadija ne bo mogla privosciti placati letalske karte. Raje bo doma menjaval zarnice, kosil vrt in glancal cevlje, ker mu bo neto bruto predrag, da bi s svojim delom placal pesadijo.

S tistim delom o pricakovani realnosti se pa lahko strinjam s tabo, mi pa na misel ne pride, da bi temu se jaz drzal stango in izkoristim priloznost, dokler raci lahko se recem raca, ko raco vidim. Mogoce pa je samo vprasanje kriticne mase...podobno kot volitve. Margaret pac ni moja opcija, ker na ta nacin zmagovalec vseeno dobi tudi moj mandat. Imas pa prav, ko pravis bmk kaj bo cez 1000 let.

[bobek13]
to je jasno, sam ta knjiga/clanek govori o dejanskem "delu", prilagojeno/prekvalificirano/skrajsano/whatever ma se vedno govori o delu... ne pa cohanju jajc... :-)))

po moje je to povsem mimo trenda inercije :)

kot pravis glede bicikla.

[bc123a]
> [tstih]
> Vecja razprsenost, vecje zanasanje na prihranke, prehod z drzavnih na zasebne pokojnine
Negativne realne obrestne mere (poglej japonsko, kako dolgo lahko ta kuga traja) lahko iz teoreticno zanesljive in varne penzije naredijo fatamorgano enako, kot je nizka rodnost naredila fatamorgano iz payg.

V bistvu ne. Če so prihranki pod pričakovanji je to (lahko) še vedno mnogo bolje kot, če jih sploh ni.

[abohte]
Ko govorimo o visokih starostih in daljšanju življenjske dobe, verjetno ne moremo mimo demence (Pirtošek) in evtanazije (Szasz), ali pač?

Demenci (tudi) je namenjen tale odstavek v kolumni:

Zato, pravita, bo treba še več pozornosti namenjati spodbujanju starejših k redni fizični in miselni vadbi, ta pristop pa bo vsekakor deloval, saj že zdaj daje prav fascinantne rezultate: v ZDA je od leta 1984, ko so začeli uvajati nacionalni program organizirane vadbe za starostnike, do leta 2004 delež prebivalcev, ki so potrebovali stalno pomoč, v skupini starih od 85 do 89 let upadel z 22 na 12 odstotkov; v skupini starih nad 95 let pa z 52 na 31 odstotkov.

Stalna pomoč obsega tudi tisto za dementne, in redna miselna vadba dokazano zakasni in upočasni nazadovanje intelektualnih in pomnilnih zmožnosti. Pirtošek resda opozarja, da naj bi nasprotno pa kronični stres pa pospešil nastop demence*, a kolikor vem glede tega ni konsenza ...

* intervjujev z njim nisem bral, ampak lani sva oba nastopila na ljubljanskem TEDx, pa sem ga imel priložnost poslušati

Oprosti Tadej, članek ima zelo resen problem.

In ta je ta, da v enačbi (staranja prebivalstva in obseg tega, kolikor pač trenutno ustvarja delavno ljudstvo glede na bodoče pokojnine, ki jih država naj bi kasneje izplačala) ne upošteva RASTI produktivnosti narodnega gospodarstva.

Drugače rečeno. Danes lahko naša zemlja preživlja (oskrbuje s hrano) cca. skoraj 2x več ljudi, kot dejansko trenutno na njej živi. In to kljub temu, da so se agrarne površine skrčile za n-krat glede na recimo 100 let nazaj (n >10), ko je živelo na zemlji precej oz. nekaj milijard ljudi manj kot danes. Kako je to sploh možno? Po tvojem bi morali (figurativno) vsi stradati, kjer napredka (rasti produktivnosti) ne upoštevamo?

Čeprav je res, da danes še vedno umirajo ljudi zaradi lakote (dnevno ne boš verjel 37.000 ljudi). Vendar razlog ni ta, da človeštvo ne bi bilo sposobno sproducirati dovolj hranil.

Enako tudi drži glede na navedeni razlog za dvigovanje pokojninske meje do ne vam kam (80 in več let?) in še višje. Vključi rast produktivnosti v enačbo in boš videl da ni bavbav.

Bismarck je imel prav, čeprav ga ne maram.

lp,
alex

[tstih]
> [bc123a]
> > [tstih]
> > Vecja razprsenost, vecje zanasanje na prihranke, prehod z drzavnih na zasebne pokojnine
> Negativne realne obrestne mere (poglej japonsko, kako dolgo lahko ta kuga traja) lahko iz teoreticno zanesljive in varne penzije naredijo fatamorgano enako, kot je nizka rodnost naredila fatamorgano iz payg.

V bistvu ne. Če so prihranki pod pričakovanji je to (lahko) še vedno mnogo bolje kot, če jih sploh ni.

Saj enako lahko reces za payg - problem je, da politicno to ne gre skozi, ce ljudje 40 let vlagajo (v primeru payg placujejo) z idejo da bodo imeli penzijo X, potem je pa penzija X/2. Potem zahtevajo, da "nekdo drug" doda X/2.

[maningi]
Oprosti Tadej, članek ima zelo resen problem.

Ker si izbral to iztočnico, ti ne znam odgovoriti drugače kot že na nekaj prejšnjih komentarjev z enako iztočnico: če meniš, da je v predstavljenem razmisleku resen problem (pardon - zelo resen problem), moraš to rešiti z avtorjema te monografije.

Odgovor, da se od kolumnista Financ pričakuje, da bo v tedenski kolumni razkril in zatem še odpravil (s pridobitvijo vseh potrebnih dodatnih podatkov in z vsemi potrebnimi dodatnimi/popravljenimi izračuni) vse pomanjkljivosti 280 strani dolge monografije, ki je nastajala več let, je seveda lep kompliment, a moje sposobnosti na žalost kljub vsemu niso tolikšne.

[maningi]
In ta je ta, da v enačbi (staranja prebivalstva in obseg tega, kolikor pač trenutno ustvarja delavno ljudstvo glede na bodoče pokojnine, ki jih država naj bi kasneje izplačala) ne upošteva RASTI produktivnosti narodnega gospodarstva.

Če prav razumem, praviš, da avtorja v svojih napovedih, da se bo morala generacija 2007 za vzdržnost pokojninskega sistema dokončno upokojevati šele pri ca. 85-ih, ne upoštevata, da produktivnost povprečnega zaposlenega z leti raste. Po mojem to ne drži, saj (1) je to splošno znano in (2) tudi v tej knjigi kar nekaj poglavij razpravlja tudi o vplivu rasti produktivnosti, modernizacije in avtomatizacije in robotizacije proizvodnje. Seveda je mogoče, da avtorja čega ne upoštevata pravilno, ampak tu smo spet pri zgornji poanti; sam o tem težko sodim ...

... je pa dejstvo, da je produktivnost rasla tudi zadnji dve desetletji, pa so v teh dveh desetletjih marsikje, od Nemčije pa do Grčije, dvignili minimalno upokojitveno starost za več let, ponekod tudi večkrat. Zakaj naj bi po tvojem zaradi nadaljnje rasti produktivnosti postala nadaljnja zvišanja te starostne meje nepotrebna?

[maningi]
Bismarck je imel prav, čeprav ga ne maram.

To je argumentum ad auctoritatem, ampak OK ... o kateri njegovi konkretni izjavi govorimo?

[maningi]
Oprosti Tadej, članek ima zelo resen problem.

In ta je ta, da v enačbi (staranja prebivalstva in obseg tega, kolikor pač trenutno ustvarja delavno ljudstvo glede na bodoče pokojnine, ki jih država naj bi kasneje izplačala) ne upošteva RASTI produktivnosti narodnega gospodarstva.

Drugače rečeno. Danes lahko naša zemlja preživlja (oskrbuje s hrano) cca. skoraj 2x več ljudi, kot dejansko trenutno na njej živi. In to kljub temu, da so se agrarne površine skrčile za n-krat glede na recimo 100 let nazaj (n >10), ko je živelo na zemlji precej oz. nekaj milijard ljudi manj kot danes. Kako je to sploh možno? Po tvojem bi morali (figurativno) vsi stradati, kjer napredka (rasti produktivnosti) ne upoštevamo?

Čeprav je res, da danes še vedno umirajo ljudi zaradi lakote (dnevno ne boš verjel 37.000 ljudi). Vendar razlog ni ta, da človeštvo ne bi bilo sposobno sproducirati dovolj hranil.

Enako tudi drži glede na navedeni razlog za dvigovanje pokojninske meje do ne vam kam (80 in več let?) in še višje. Vključi rast produktivnosti v enačbo in boš videl da ni bavbav.

Bismarck je imel prav, čeprav ga ne maram.

lp,
alex

... čuj, če bi ljudje v svojem "tretjem življenskem obdobju" hoteli samo jesti in piti, s tvojim razmišljanjem ne bi imel problema, ampak ljudje v "tretjem življenskem obdobju" hočejo doživeti vse, kar so v prvih dveh življenskih obdobjih zamudili ... khmm, to pa stane ...

P.S.: če sem malo zloben, je zaradi napredka skrb za ljudi v "tretjem življenskem obdobju" postala že prava industrija in samo Erjavec na račun svoje "skrbi" za zgarane in iztrošene upokojence zelo dobro živi že kar nekaj let in bo očitno dobro živel, dokler tudi sam zgaran in iztrošen ne bo šel v penzijo ... aja, ko je Bismarck uzakonil PAYGO, je takrat ob približno 45 letih pričakovane življenske dobe vsaki šesti zaposleni svojo penzijo dočakal, danes pa je vsaki šesti ne dočaka ...

Bolj kot meglena obljuba pričakovane starosti čez 80 let je zanimiva in pomembna situacija na podlagi trenutne dejanske življenjske dobe. Tudi ta je samo statistično povprečje, ampak na osnovi 100% zanesljivega podatka starosti že umrlih. Slovenski moški trenutno v povpr. doživijo 72,8 let (SURS).
Trenutni upokojitveni pogoji za moške: min. starost 59 let 4 mesece in 40 let delovne dobe.

Janez Povprečni s povprečno neto plačo 1.026 EUR je plačeval mesečno 384,49 EUR prispevkov ZPIZ, za kar dobi po odmernem odstotku 57,25 pokojnine 587,38 EUR.

Bilanca:
- vplačani prispevki za 40 let: 184.555 EUR.
- izplačane pokojnine 13 let 4 mesece: 93.980 EUR.

[TadejK]
> [maningi]
> Oprosti Tadej, članek ima zelo resen problem.

Odgovor, da se od kolumnista Financ pričakuje, da bo v tedenski kolumni razkril in zatem še odpravil (s pridobitvijo vseh potrebnih dodatnih podatkov in z vsemi potrebnimi dodatnimi/popravljenimi izračuni) vse pomanjkljivosti 280 strani dolge monografije, ki je nastajala več let, je seveda lep kompliment, a moje sposobnosti na žalost kljub vsemu niso tolikšne.

Sorry, nisi me prav razumel.
Nič od naštetega ne pričakujem.
Sicer pa je bilo mišljeno, da je problem statistične/matematične narave, ne pa ti osebno kot avtor ali drugi viri.

> [maningi]
> In ta je ta, da v enačbi (staranja prebivalstva in obseg tega, kolikor pač trenutno ustvarja delavno ljudstvo glede na bodoče pokojnine, ki jih država naj bi kasneje izplačala) ne upošteva RASTI produktivnosti narodnega gospodarstva.

Če prav razumem, praviš, da avtorja v svojih napovedih, da se bo morala generacija 2007 za vzdržnost pokojninskega sistema dokončno upokojevati šele pri ca. 85-ih, ne upoštevata, da produktivnost povprečnega zaposlenega z leti raste. Po mojem to ne drži, saj (1) je to splošno znano in (2) tudi v tej knjigi kar nekaj poglavij razpravlja tudi o vplivu rasti produktivnosti, modernizacije in avtomatizacije in robotizacije proizvodnje. Seveda je mogoče, da avtorja čega ne upoštevata pravilno, ampak tu smo spet pri zgornji poanti; sam o tem težko sodim ...

Statistik in matematik Gerd Bosman se je s to problematiko ukvarjal in publiciral.
Če te ali koga drugega zanima, beri link (oz. posluši njegova predavanja) ali si nabavi njegovo knjigo oz. mu pošlji mail (on praviloma odgovarja na majl prek faklsa) če želiš preveriti njegov izračun:
www.luegen-mit-zahle...tendebatte
ali tu predavanje: www.youtube.com/watc...UINlrlAFd4
ali tu: www.youtube.com/watc...fWXWRkoJbc

... je pa dejstvo, da je produktivnost rasla tudi zadnji dve desetletji, pa so v teh dveh desetletjih marsikje, od Nemčije pa do Grčije, dvignili minimalno upokojitveno starost za več let, ponekod tudi večkrat. Zakaj naj bi po tvojem zaradi nadaljnje rasti produktivnosti postala nadaljnja zvišanja te starostne meje nepotrebna?

Razlogi so bili v Nemčiji večinoma politični t.j. odločitev, da se rast produktivnosti ne porazdeli več paritetno na vse državljane, kaj pomeni, da se sedaj zaradi politike "plačilnega dumpinga" tudi precej manj vplačuje v socijalne sisteme. Sicer pa za Nemčijo zadostuje rast narodnogospodarske produktivnosti/leto v višini 0,75% (dejanska je precej višja), da sfinancirajo vse socialne izdatke na istem nivoju kot doslej (soz. transferji ca. 30% BDP) brez pokoj. reforme.

> [maningi]
> Bismarck je imel prav, čeprav ga ne maram.

To je argumentum ad auctoritatem, ampak OK ... o kateri njegovi konkretni izjavi govorimo?

Ime Bismark se nanaša na rentni sistem (Umlageverfahren), ki ga je vpeljal bivši nemški Kanzler dolga leta nazaj. (Mimogrede: Takrat je bila upokojitvena starost 70 let, bilo je 2x več mladine, 3x manj starcev, delalo se je >60+ ur, počitnic ni bilo in živelo se je 30 let manj: primerjal to s stanjem 100 let kasneje, pa bo učinek rasti produktivnosti očiten). Ta stari pok. sistem še vedno funkcinira bolje in (za zavarovance) učinkovitejše kot vsi kasneje vpeljani dodatnoi, drugi, tretji, n-ti stebri. Bosbach zna tudi to lepo in matematično natančno na modelih zadnjih nemških pokojninskih reform obrazložiti.

srečno,
alex

[najobj]
... čuj, če bi ljudje v svojem "tretjem življenskem obdobju" hoteli samo jesti in piti, s tvojim razmišljanjem ne bi imel problema, ampak ljudje v "tretjem življenskem obdobju" hočejo doživeti vse, kar so v prvih dveh življenskih obdobjih zamudili ... khmm, to pa stane ...

Ojla,
naj le uživajo, in to, kaj so prej zamudili, žal, morejo nadoknaditi le redki.

P.S.: če sem malo zloben, je zaradi napredka skrb za ljudi v "tretjem življenskem obdobju" postala že prava industrija in samo Erjavec na račun svoje "skrbi" za zgarane in iztrošene upokojence zelo dobro živi že kar nekaj let in bo očitno dobro živel, dokler tudi sam zgaran in iztrošen ne bo šel v penzijo ... aja, ko je Bismarck uzakonil PAYGO, je takrat ob približno 45 letih pričakovane življenske dobe vsaki šesti zaposleni svojo penzijo dočakal, danes pa je vsaki šesti ne dočaka ...

Nisem nič zlobnega zasledil.
Bolj resno: del odgovora na tvoj post boš najdel v mojem odgovoru Tadeju.

Srečno,
a

"Japanese man who didn't retire until he was 101 laughs at your predictions about aging and labor participation"

asia.nikkei.com/maga...101?page=1

[COP]
Prejšnji vikend so bile v Čilu množične demonstracije zaradi pokojninskega sistema. Za razliko od Slovenije je v celoti privatiziran, ljudstvo pa je demonstriralo, ker jim upravljalci ne zagotavljajo primerne pokojnine. Ob vplačevanju so jim obljubljali penzijo v višini 70% plače. Seveda obljube ne morejo izpolniti.
Rešitev je predlaga predsednica vlade, ki je napovedala...presenečenje!...povišanje prispevnih stopenj gospodarstva.
Očitno si ljudstvu nihče ne upa povedati, da je veselice z upokojevanjem konec.

Ravno sem o tem bral v Economistu. Ne, niso napisali, da je upokojevanje passé. Piše, da imajo posebno hud problem tisti, ki niso vplačevali 30 let brez prestanka, da je gospodarska rast upešala, s tem pa donosnost privatno vodenih skladov, ki so si za povrh obračunavali premastne provizije/stroške. Zato so zdaj ustanovili državni sklad, ki bo - manj oderuški!

Chile’s pensions
The perils of not saving
A pioneering system, now in need of reform
www.economist.com/ne...not-saving

Vsakogar, ki vztrajno trdi, da je treba naš pokojninski sistem privatizirati ali vsaj uvesti individualne račune, bi vprašal, ali smo mi en korak pred Čilenci, ker smo ugotovili, da ima PAYG pomanjkljivosti, ali pa so oni pred nami, ker so ugotovili, da imajo osebni računi v privatnih skladih pomanjkljivosti. :-)

[pobalin]
Vsakogar, ki vztrajno trdi, da je treba naš pokojninski sistem privatizirati ali vsaj uvesti individualne račune, bi vprašal, ali smo mi en korak pred Čilenci, ker smo ugotovili, da ima PAYG pomanjkljivosti, ali pa so oni pred nami, ker so ugotovili, da imajo osebni računi v privatnih skladih pomanjkljivosti. :-)

Je boljse da ima Slovenec povprecno rento 500 evrov iz prihrankov in jih samo nekaterim 200 doplacuje drzava; ali da drzava placuje vsem vseh 700?
T.

[bc123a]
> [tstih]
> > [bc123a]
> > > [tstih]
> > > Vecja razprsenost, vecje zanasanje na prihranke, prehod z drzavnih na zasebne pokojnine
> > Negativne realne obrestne mere (poglej japonsko, kako dolgo lahko ta kuga traja) lahko iz teoreticno zanesljive in varne penzije naredijo fatamorgano enako, kot je nizka rodnost naredila fatamorgano iz payg.
> V bistvu ne. Če so prihranki pod pričakovanji je to (lahko) še vedno mnogo bolje kot, če jih sploh ni.
Saj enako lahko reces za payg - problem je, da politicno to ne gre skozi, ce ljudje 40 let vlagajo (v primeru payg placujejo) z idejo da bodo imeli penzijo X, potem je pa penzija X/2. Potem zahtevajo, da "nekdo drug" doda X/2.

Ne mores enako reci za PAYG. Le ta pomeni jezdenje lokalne demografske piramide. In zaziranje v prihodnje generacije brez konkretnega prenosa premozenja nanje, kot v primeru prihrankov. Oni dobijo le nicvredno obljubo, da to lahko isto naredijo svojim otrokom. Prihranki pa se lahko plemenitijo po vsem svetu, lahko so v casu krize tam, kjer je ni. Morda rastejo, morda ne. Morda bo enim krasno uspelo in drugih malo manj in bo sanirati to vseeno ceneje, kot ce nikomur ne uspe, ker se sploh ni poskusilo. Na PAYG se gre vedno lahko; ce prihranko ni, jih pa ni. Tudi vrednosti ne morejo izgubiti.

[tstih]
> [bc123a]
> > [tstih]
> > > [bc123a]
> > > > [tstih]
> > > > Vecja razprsenost, vecje zanasanje na prihranke, prehod z drzavnih na zasebne pokojnine
> > > Negativne realne obrestne mere (poglej japonsko, kako dolgo lahko ta kuga traja) lahko iz teoreticno zanesljive in varne penzije naredijo fatamorgano enako, kot je nizka rodnost naredila fatamorgano iz payg.
> > V bistvu ne. Če so prihranki pod pričakovanji je to (lahko) še vedno mnogo bolje kot, če jih sploh ni.
> Saj enako lahko reces za payg - problem je, da politicno to ne gre skozi, ce ljudje 40 let vlagajo (v primeru payg placujejo) z idejo da bodo imeli penzijo X, potem je pa penzija X/2. Potem zahtevajo, da "nekdo drug" doda X/2.

Ne mores enako reci za PAYG. Le ta pomeni jezdenje lokalne demografske piramide. In zaziranje v prihodnje generacije brez konkretnega prenosa premozenja nanje, kot v primeru prihrankov. Oni dobijo le nicvredno obljubo, da to lahko isto naredijo svojim otrokom. Prihranki pa se lahko plemenitijo po vsem svetu, lahko so v casu krize tam, kjer je ni. Morda rastejo, morda ne. Morda bo enim krasno uspelo in drugih malo manj in bo sanirati to vseeno ceneje, kot ce nikomur ne uspe, ker se sploh ni poskusilo. Na PAYG se gre vedno lahko; ce prihranko ni, jih pa ni. Tudi vrednosti ne morejo izgubiti.

Zelo malo ljudi na drugi steber gleda kot na "prihranke ki ne morejo izgubiti vrednosti". Gledajo na to, kaksno pokojnino bi iz njega dobili. In ce se ti sesuje obrestno-obrestni racun, potem so penzije mizerne in ljudje bodo jezni.

Ostajam pri tem, da se je japonska kuga razsirila na svet, in da lahko spodobne donose dosegas samo z rizikom, ki je neprimeren za pokojninsko vlaganje. Ne vemo, ali bo tako naslednjih 20 let, ampak primer japonske kaze da je to vsekakor mozno.

In še bilanca upokojitve pri 65 letih:

- vplačani prispevki v 40 letih: 184.555 EUR.
- izplačane pokojnine za 7 let 8 mesecev: 54.038 EUR.

!!!