[vickibedi]
> [bc123a]
> > [vickibedi]
> > > [Gustl]
> >
> > > Vedno manj, kar je povezano. Kapacitete za printat so velike in še nikoli tako ugodne kot doslej. Najbrž so bile tudi kovaške storitve v letih po vpeljavi avtov vedno ugodnejše :)
> >
> > Ja, o paper-less officu poslušamo že vsaj 15 let, pa se še ni zgodilo. In tudi vprašanje če se kdaj bo, cena tiskanja je šla skoraj do nule,
>
> paperless ni vzet resno. recimo, jaz sem se odlocil, da bom nekaj letov letel z elektronsko boarding karto (na telefonu), ki jo EasyJet podpira tudi v LJ. Pa zadeva pac zgleda tako, da usluzbenka letalisca zavzdihne, ter pogleda tvojo stevilko sedeza ki jo kaze poleg barkode easyjetova aplikacija ter te rocno v sistemu odkljuka. Na stanstedu pa ene 5x obrnes telefon, preden ona klinceva zadeva detektira bar kodo :)
>
> Ce pride v LJ za cel avion potnikov z elektronskimi boarding kartami, bo avion odletel na pol prazen, trust me :)

Vidiš, jaz sem že kake dve leti nazaj videl mladce in mladenke, kako mahajo s telefoni po letališču, pa sicer je zgledalo zelo fensi in tudi ni bilo videti, da bi imeli kakšne probleme, ampak mene je moje (priznam zarukano) ziheraštvo vodilo v to, da smo imeli karte lepo sprintane na barvnem laserskem tiskalniku ;)

Jaz sem imel vedno papirnato karto s sabo, to je bilo samo za test, in ce dela je pac precej hitreje potegniti telefon iz zepa.

Ampak to deluje samo zato, ker po moje delajo ovinek okrog predpisov. Ce je na karti barkoda, je verjetno kodo treba prebrati. Sicer bi lahko vsakemu verjeli na besedo, pa ni sploh treba boarding karte printati, ever, tako kot za vecino modernih hotelov, kjer so ze zdavnaj ugotovili da je priimek, povezan z kaksnim semi-tajnim podatkom cisto ok in prakticen tajni kljuc kot pa neke dolge rezervacijske kode :)

Ocitno to v letalski industriji ne gre skozi zaradi varnosti in ce se dela izjemo zaradi tistih, ki pridejo z elektronsko karto je to res slabo.

dinozavri :)

[bc123a]
> > Ce pride v LJ za cel avion potnikov z elektronskimi boarding kartami, bo avion odletel na pol prazen, trust me :)
>
> Vidiš, jaz sem že kake dve leti nazaj videl mladce in mladenke, kako mahajo s telefoni po letališču, pa sicer je zgledalo zelo fensi in tudi ni bilo videti, da bi imeli kakšne probleme, ampak mene je moje (priznam zarukano) ziheraštvo vodilo v to, da smo imeli karte lepo sprintane na barvnem laserskem tiskalniku ;)

Jaz sem imel vedno papirnato karto s sabo, to je bilo samo za test, in ce dela je pac precej hitreje potegniti telefon iz zepa.

Ampak to deluje samo zato, ker po moje delajo ovinek okrog predpisov. Ce je na karti barkoda, je verjetno kodo treba prebrati. Sicer bi lahko vsakemu verjeli na besedo, pa ni sploh treba boarding karte printati, ever, tako kot za vecino modernih hotelov, kjer so ze zdavnaj ugotovili da je priimek, povezan z kaksnim semi-tajnim podatkom cisto ok in prakticen tajni kljuc kot pa neke dolge rezervacijske kode :)

Ocitno to v letalski industriji ne gre skozi zaradi varnosti in ce se dela izjemo zaradi tistih, ki pridejo z elektronsko karto je to res slabo.

Včeraj letel, AirBerlin, koda na AirBerlin app, brez težav, vsaj vseh prvih 5 pred mano je imelo na telefonu in smo vsi šli gladko skozi, ne vem za ostale.

[bc123a]
> [sopranos]
> Ker pri Microsoftu in PC-ju so bili stalno neki problemi. Pa posodabljanje tega programa, in onega programa.

Se hecas ali se nisi resno uporabljal recimo Androida? Vsak teden 10+ posodobitev, stalne tezave s prostim prostorom na primarnem disku ob posodobitvah (ker glup OS noce aplikacij instalirati na SD katico, in jih moras vedno znova premikati rocno). Sesuvanje programov ko ne dobijo net povezave (Moj Telekom recimo). Itd.

In to po tistem ko sem sel iz iOSa, ker se mi zdi glupo da moras vsako leto menjat OS, vsake 2-3 pa napravo, ki stane vec kot desktop PC.

Mogoče se nisem dovolj natančno izrazil. To kar se na na androidu posodablja, se v bistvu samo od sebe. Se takrat delovanje tablice/telefona malo upočasni, ampak s stališča uporabnika se reši vse samo od sebe.

Saj ne da za Windowse potrebuješ veliko več znanja, ampak vseeno. In večkrat pride do točke, ko starejši potrebujejo pomoč.

Ti programi za tablice so bolj intuitivni. Ko vidim otroke, ki še ne znajo govoriti, a tablico znajo že upravljati. Najti igrico, youtube itd. In tudi pri starejših je podobno.

Lahko pa so stvari, ki jih jaz zaznavam pač izjeme. Bi morala kakšno študijo na to temo najti.

Jah, pol pa gres na druzinske pocitnice, pa reces k*rc, ce smo ze kupil pamet pa jo dajmo nucat... A-A no way Jose, only one e-ticket per phone... evo pa smo opet printali... :-)

LpA

[bc123a]
> [sopranos]
> Hvala za popravek. Je bil tak skok v nakladi, da sem pomislil, da je bilo to zaradi tega. A ste imeli takrat kakšno hudo marketinško akcijo? Ker ste za skoraj 50% dvignili naklado.

So imeli akcije, jaz se se spomnim da sem dobil kar od potovalne agencije Collegium obvestilo "Akcija, Finance eno leto zastonj" (pazi, slo je za tisk, digital takrat je bil v veliki meri odprt, tako da je to bilo povezano z dejanskimi stroski dostve papirja za zavijanje solate :)

Sem sel Gustla vprasat ce je for real in je rekel "no idea" :) Potem sva skupaj ugotovila da je ponudba for real :)

In ja, sem dobil potem 200+ izvodov zastonj, potem sem se pa narocil.

Jp. Takrat so bili oglasni prihodki printa cca 3x višji kot sedaj. Višje naklade so bile argument pri naročnikih. Če si našel nekoga, ki bi bral, tudi če dobiš plačano (oz bolj krite stroške) posredno, si to vzel, ker si s tem dobil več print oglasov.

Torej te "umetne" naklade so bile s precej nizkimi maržami, včasih ničelnimi, včasih celo "kupljena" naklada, torej ti si nekomu dostavljal časopis z izgubo, samo zato, da je bral, da si imel doseg in si dobil oglase, pod crto plus.

Potem se je pa oglasni trg ustavil in edino normalno je, da odrežeš presežno naklado, ki sama po sebi ne nosi denarja in je namenjena zgolj dosegu.

Zato je tudi možno, da časopisi kar preživijo (prvih) 50% padca naklade, čeprav izgleda to grozna cifra. Ker od tega itak niso živeli, zadaj pa so variabilni stroški - ni natisnjeno in dostavljeno, ni stroška.

Jeba je, ko izgubiš 50% print oglasov, ker tu pa ni kaj dosti variabilnih stroškov. Cajtng, fiksni strošek, je narejen in gre ven, pa če je v njem 10 ali 5 oglasov. Vsaka prazna stran je "izguba". Lahko celo dvojna, če ne tanjšaš časopisa, ker ga moraš z dodatno vsebino nafilat, torej še ekstra stroški.

Tako da te cifre o padcih naklade z vrha je vseeno za jemat malo z rezervo. Pri nakladah ni tako grozno, kot izgleda (daleč od potice, sicer), vmes nas je večina še dvigovala cene, profit margin je lahko ponekod celo tam tam.

Oglasi so jeba.

Je pa padec naklad super futr za razne privoščljivce, vsaj ena korist :)

In običajen disklejmer - ne, to ni Only in Slovenia...

digiday.com/publishe...s-5-years/

"The Economist has also saved by cutting 100,000 bulk print sample copies that would originally have been gratis in high-end hotels or on flight."

[Gustl]
> [bc123a]
> > [sopranos]
> > Hvala za popravek. Je bil tak skok v nakladi, da sem pomislil, da je bilo to zaradi tega. A ste imeli takrat kakšno hudo marketinško akcijo? Ker ste za skoraj 50% dvignili naklado.
>
> So imeli akcije, jaz se se spomnim da sem dobil kar od potovalne agencije Collegium obvestilo "Akcija, Finance eno leto zastonj" (pazi, slo je za tisk, digital takrat je bil v veliki meri odprt, tako da je to bilo povezano z dejanskimi stroski dostve papirja za zavijanje solate :)
>
> Sem sel Gustla vprasat ce je for real in je rekel "no idea" :) Potem sva skupaj ugotovila da je ponudba for real :)
>
> In ja, sem dobil potem 200+ izvodov zastonj, potem sem se pa narocil.

Jp. Takrat so bili oglasni prihodki printa cca 3x višji kot sedaj. Višje naklade so bile argument pri naročnikih. Če si našel nekoga, ki bi bral, tudi če dobiš plačano (oz bolj krite stroške) posredno, si to vzel, ker si s tem dobil več print oglasov.

Torej te "umetne" naklade so bile s precej nizkimi maržami, včasih ničelnimi, včasih celo "kupljena" naklada, torej ti si nekomu dostavljal časopis z izgubo, samo zato, da je bral, da si imel doseg in si dobil oglase, pod crto plus.

Potem se je pa oglasni trg ustavil in edino normalno je, da odrežeš presežno naklado, ki sama po sebi ne nosi denarja in je namenjena zgolj dosegu.

Zato je tudi možno, da časopisi kar preživijo (prvih) 50% padca naklade, čeprav izgleda to grozna cifra. Ker od tega itak niso živeli, zadaj pa so variabilni stroški - ni natisnjeno in dostavljeno, ni stroška.

Jeba je, ko izgubiš 50% print oglasov, ker tu pa ni kaj dosti variabilnih stroškov. Cajtng, fiksni strošek, je narejen in gre ven, pa če je v njem 10 ali 5 oglasov. Vsaka prazna stran je "izguba". Lahko celo dvojna, če ne tanjšaš časopisa, ker ga moraš z dodatno vsebino nafilat, torej še ekstra stroški.

Tako da te cifre o padcih naklade z vrha je vseeno za jemat malo z rezervo. Pri nakladah ni tako grozno, kot izgleda (daleč od potice, sicer), vmes nas je večina še dvigovala cene, profit margin je lahko ponekod celo tam tam.

Oglasi so jeba.

Je pa padec naklad super futr za razne privoščljivce, vsaj ena korist :)

In običajen disklejmer - ne, to ni Only in Slovenia...

digiday.com/publishe...s-5-years/

"The Economist has also saved by cutting 100,000 bulk print sample copies that would originally have been gratis in high-end hotels or on flight."

A veš kaj mene zanima. Ali imate kakšne raziskave kako se spreminjajo bralne navade? Ker takole na prvo žogo bi rekel, da so ljudje včasih več brali in tudi gledali raznih novic. Opažam, da so mlajše generacije veliko manj informirane o nekih splošnih zadevah, o dogajanju v družbi. Jih zanimajo bolj lahkotne vsebine.
In da to upadanje naklad časopisov ni samo posledica tehnoloških sprememb, ampak tudi generacijskih sprememb. Pa tudi to se mi zdi, da tudi če bi bile vse vsebine v video obliki, da se stvari prav bistveno ne bi spremenile.

[sopranos]
A veš kaj mene zanima. Ali imate kakšne raziskave kako se spreminjajo bralne navade? Ker takole na prvo žogo bi rekel, da so ljudje včasih več brali in tudi gledali raznih novic. Opažam, da so mlajše generacije veliko manj informirane o nekih splošnih zadevah, o dogajanju v družbi. Jih zanimajo bolj lahkotne vsebine.
In da to upadanje naklad časopisov ni samo posledica tehnoloških sprememb, ampak tudi generacijskih sprememb. Pa tudi to se mi zdi, da tudi če bi bile vse vsebine v video obliki, da se stvari prav bistveno ne bi spremenile.

Saj tehnološke spremembe so generacijske. Mlajše generacije so gor rasle z internetom, googlom,.. Ne rabiš vsega vedet, če te zanima, zgooglaš.

Ne rabiš gledat TV poročil, kjer te 90% stvar ne zanima, pa jih vseeno ujameš in potem nekaj veš o tem.

Ne rabiš brati časopisa, kjer te 90% stvari ne zanima, pa jih vseeno poskeniraš in potem nekaj veš o tem.

Sedaj, če te kaj zanima, zgooglaš. In se je fokus zelo zožil.

S prihodom družabnih omrežij se je zgodilo še to, da te sedaj niti ne rabi skrbet, da boš kaj spregledal. Če bo kaj zanimivega, te bodo že obvestili frendi, followerji (vedno bolj pa pravzaprav algoritem).

Ni res, da se manj konzumira newsa. Vedno več se ga. Vendar vedno bolj razdrobljeno in na vedno več načinov.

Včasih so imeli časopisi/TV/radio monopol nad newsom. Nekaj igralcev je držalo ves (lokalni) trg v rokah. Sedaj je razdrobljeno na 1000-e kosov, čeprav biznis iz tega pa spet gravitira na nekaj igralcev, pravzaprav še na bistveno manj kot prej, na nekaj globalnih playerjev.

In mladina, tako zvani millenials, se zanimajo za news, samo drugače prezentiran in ne za isti, kot njihovi fotri in dedki mislijo, da je edino prav in edino pomembno. A ni to nekam znano? :)


How Millennials get news

Percent of Millennials who…
Say keeping up with the news is at least somewhat important to them 85%
Get news daily 69%
Regularly follow five or more "hard news" topics 45%
Usually see diverse opinions through social media 86%
Pay for at least one news-specific service, app, or digital subscription 40%

www.americanpressins...ials-news/

Cela študija: www.mediainsight.org...0FINAL.pdf

Če te RES zanima it v globino :) Tole je od danes: mediashift.org/2016/...or-events/

[Gustl]
> [sopranos]
> A veš kaj mene zanima. Ali imate kakšne raziskave kako se spreminjajo bralne navade? Ker takole na prvo žogo bi rekel, da so ljudje včasih več brali in tudi gledali raznih novic. Opažam, da so mlajše generacije veliko manj informirane o nekih splošnih zadevah, o dogajanju v družbi. Jih zanimajo bolj lahkotne vsebine.
> In da to upadanje naklad časopisov ni samo posledica tehnoloških sprememb, ampak tudi generacijskih sprememb. Pa tudi to se mi zdi, da tudi če bi bile vse vsebine v video obliki, da se stvari prav bistveno ne bi spremenile.

Saj tehnološke spremembe so generacijske. Mlajše generacije so gor rasle z internetom, googlom,.. Ne rabiš vsega vedet, če te zanima, zgooglaš.

Ne rabiš gledat TV poročil, kjer te 90% stvar ne zanima, pa jih vseeno ujameš in potem nekaj veš o tem.

Ne rabiš brati časopisa, kjer te 90% stvari ne zanima, pa jih vseeno poskeniraš in potem nekaj veš o tem.

Sedaj, če te kaj zanima, zgooglaš. In se je fokus zelo zožil.

S prihodom družabnih omrežij se je zgodilo še to, da te sedaj niti ne rabi skrbet, da boš kaj spregledal. Če bo kaj zanimivega, te bodo že obvestili frendi, followerji (vedno bolj pa pravzaprav algoritem).

Ni res, da se manj konzumira newsa. Vedno več se ga. Vendar vedno bolj razdrobljeno in na vedno več načinov.

Včasih so imeli časopisi/TV/radio monopol nad newsom. Nekaj igralcev je držalo ves (lokalni) trg v rokah. Sedaj je razdrobljeno na 1000-e kosov, čeprav biznis iz tega pa spet gravitira na nekaj igralcev, pravzaprav še na bistveno manj kot prej, na nekaj globalnih playerjev.

In mladina, tako zvani millenials, se zanimajo za news, samo drugače prezentiran in ne za isti, kot njihovi fotri in dedki mislijo, da je edino prav in edino pomembno. A ni to nekam znano? :)


How Millennials get news

Percent of Millennials who…
Say keeping up with the news is at least somewhat important to them 85%
Get news daily 69%
Regularly follow five or more "hard news" topics 45%
Usually see diverse opinions through social media 86%
Pay for at least one news-specific service, app, or digital subscription 40%

www.americanpressins...ials-news/

Cela študija: www.mediainsight.org...0FINAL.pdf

Ja, saj dobijo ful informacij, ki pa so vprašljive vrednosti. Ampak govorim o informacijah, ki jih pripravijo profesionalni novinarji. No, saj se tudi število slednjih zmanjšuje. Upam, da razumeš kaj mislim. Govorim o novicah, kjer novinar prouči zadevo. Se pogovori z več ljudmi in potem napiše članek v strnjeni obliki. Ker število informacij, ki se povečuje je velikokrat slabe kvalitete. Ker podatki in sklepi preprosto ne držijo. Kaj ti pomagajo novice o tem kaj je danes počela Kim Kardashian? Ne veš pa recimo, da je voda, ki jo piješ zastupljena in da boš zaradi tega kmalu zbolel?

Se mi pa tudi zdi, da bo tako kot praviš, manj igralcev, ki pa bodo močnejši. Ker Google, Facebook itd. vedno bolj postajajo nekakšni gatekeeperji. Če medij recimo ne bo imel zgodb, ki bi se znašli na teh news agregatorjih, potem bo to za številne medije pomenilo začetek konca.

Meni se zdi, da s temi algoritmeskimi zadevami prihaja tudi zelo veliko nevarnosti. Če je bil recimo prej gatekeeper urednik, ki je določal kaj bo medij objavil in tudi skrbel za določeno uredniško politiko, je sedaj to postal algoritem. Saj res, da je bil prej urednik recimo zagizen levičar, ali zagrizen desničar in se je to potem poznalo tudi na uredniški politiki časopisa.

Pri algoritmu je pa tako, da ga lahko ljudje nekako naštudirajo. Vidijo na katere zadeve se odziva in potem temu prilagodijo svoje zgodbe. In tukaj so marketingarji seveda bolj zainteresirani za to, da se plasirajo kakšne dvomljive trditve. Ali pa recimo bolj skrajne, radikalne skupine. Ker so zagotovo bolj zagrete za to, da se njihove ideje širijo kot pa so recimo zainteresirani ljudje, ki želijo razkrinkati te lažne zgodbe ali v debato prinesti dejstva in številke.

Recimo ravno sedaj v ZDA. Kaj jim dela Trump. Neverjetno. Tip obvlada medijski posel, ve kako funkcionira in kako to obrniti sebi v prid. Je slab za državo. Ampak zaradi same narave tega, kako funkcionorajo mediji, postaja neustavljiv. Tip laže, iz uro v uro spreminja izjave. Pa to nikogar več ne briga. In tak je postal tudi ta medijski svet. Manipulacije, laži, pa je vsem ravno. Še več, bolj nora je laž, bolj se širi.

Ampak za razliko do nekih urednikov algoritmi delajo sami od sebe. In če če en vztrajen teoretik zarot dovolj dobro promivira svojo teorijo, ga prebere več ljudi. Algoritem to zazna, priporoči še drugim in potem zadeva raste kar sama od sebe. Poglej kako se je sama od sebe razširila ISIS po družbenih omrežjih. Šele po pritisku na te ponudnike so začeli zadeve nekako zaustavljati.

Kakšne so to informacije, da veš kdaj in kje je kakšna igralka pijana kot čep pokazala svojo "ta malo"? Po drugi strani pa velika večina ljudi ne ve niti tega recimo kakšno pravno ureditev imamo v državi. Kakšne so naloge občin, države, sodišč, policije itd. Ljudem se danes ne zdi nič čudnega, če se recimo opozicijo kriti za težave v državi. Nič se jim ne zdi čudno, če policija prekorači svoje pristojnosti in deluje v nezakonito. Ljudje danes tako podpirajo delovanje mimo sodišč. Sodišča v Sloveniji ne razumejo kaj pomeni pravično in nepristransko sojenje. Ne razumejo več, da mora tožilec dokazati krivdo in da sodnik razsoja, ne pa da ima sodnik vlogo obsojati. Ampak to so zadeve, ki so danes marginalizirane. Ljudi ne zanimajo. In če ljudje o zadevah ne razmišljajo, potem tudi niso sposobni več o njih pametno odločati in jih je potem zelo enostavno zmanipulirati.

Gre za neko spiralo poti navzdol, ki gre iz leta v leto bolj v dno. Samo poglej kaj se dogaja v ZDA pri Republikancih.

[sopranos]
Meni se zdi, da s temi algoritmeskimi zadevami prihaja tudi zelo veliko nevarnosti.

Da, pri čemer ne gre za zlobne algoritme, ampak za ljudi, ki dobivajo pač močno orodje, ki je na platformah skoncentrirano.

Btw, večina vsebine, ki jo vidiš na naslovnici Financ, laufa na algoritmu. Ni še v prvem planu, zgornji članki so vsi še vedno uredniško izbrani, se bo pa z izboljšanjem algoritma tudi to spreminjalo.

[Gustl]
> [sopranos]
> Meni se zdi, da s temi algoritmeskimi zadevami prihaja tudi zelo veliko nevarnosti.

Da, pri čemer ne gre za zlobne algoritme, ampak za ljudi, ki dobivajo pač močno orodje, ki je na platformah skoncentrirano.

Btw, večina vsebine, ki jo vidiš na naslovnici Financ, laufa na algoritmu. Ni še v prvem planu, zgornji članki so vsi še vedno uredniško izbrani, se bo pa z izboljšanjem algoritma tudi to spreminjalo.

Jaz samo to upam, da bodo ti generatorji novic, ki črpajo iz več virov izločali vire in avtorje za katere se bo izkazalo, da so neverodostojni. Vsebino in njeno verodostojnost pa zaenkrat lahko pregledujejo samo ljudje. In tako skrbijo za nek fine tunning zadeve. Ko kdaj gledam kaj ljudje sharajo na FB, me postane pošteno strah za človeštvo. :)

FINANCE nekaj vam prijazno svetujem, nehajte z vsiljenimi oglasi, sploh takšnimi, ki povzročajo hrup. Če se mi še enkrat zgodi da bom ob branju vaših vsebin zbujal pozornost s svojo napravo, bom naslednji trenutek odpovedal naročnino.