[bc123a]
...
Zgodovina makroekonomije pravi: drseci in prosti tecaji nacionalnih valut so sluzili izravnavanju razlik med produktivnostjo posameznih drzav.

Z evrocono smo v to kolesje, ki je dokaj dobro delovalo, zabili kol, in sedaj nam grozi, da bo stroj razneslo.

(nizka produktivnost in sluggish growth sta pac dejstvi - in nista nic taksnega, kar ne bi mogla zregulirati valutna menjava).

Ce pa reces "ampak slovenci, grki, italijani in spanci bi MORALI postati tako produktivni kot nemci" je pa to politicno, in ne ekonomsko stalisce.

Nobena devalvacija ne more izravnavati razlik v produktivnosti. Najbrž prav misliš, ampak si narobe napisal. Lahko pa stalna inflacija in devalvacija puščata paro iz kotla, pod katerim kurita ekcesni javni sektor in sindikati.

Ampak to je slaba rešitev. Previsoka inflacija dolgoročno ni zastonj. Slab denar dolgoročno ni zastonj.

JPD je tudi napisal

...česar pa samo denarna politika in tudi ne samo strukturne reforme v posameznih članicah ne morejo rešiti.

Fino bi bilo, če bi navedel neko članico evrocone, ki je pravočasno izvedla strukturne reforme, pa ima zdaj probleme z ekonomijo. (seveda pa je za razvito državo z ničelno demografsko rastjo in razkošnimi socialnimi transferi 1 % povprečna dolgoročna rast in 6 - 7 % povprečna brezposelnost že kar optimum tistega, kar v resnici realno sme pričakovati)

Pričakovati, da bodo tiste skozi stisnjene zobe pod prisilo trojke sprejete četrt reforme v perifernih članicah delovale, in to delovale v enem ali dveh letih, pa pomeni čisto nerazumevanje ekonomije.

Še vedno trdim, da je edina realno pričakovana rešitev težav evrocone, da se bodo (bomo) mediteranske države naučile živeti z trdno valuto in trdnimi proračunskimi omejitvami.

[bc123a]
anglija in ZDA imata precej visje deficite, kot so sploh dovoljeni v evroconi. Right?

Ah, to ni nič. Tudi večina držav v evroconi ima višje deficite, kot so sploh dovoljeni v evroconi - denimo Nemčija, Avstrija, NIzozemska (biserov kot so Francija, Italija ipd sploh nima smisla omenjati). In ja, tudi UK je na 90% (eurozone kriterij je 60%)

[BlazVo]
Še vedno trdim, da je edina realno pričakovana rešitev težav evrocone, da se bodo (bomo) mediteranske države naučile živeti z trdno valuto in trdnimi proračunskimi omejitvami.

Ne bodo se. Prej bo kotel eksplodiral in tega si vsaj jaz ne zelim. Tule sem na strani tadeja (mislim da je bil on), ki je lepo napisal, kako dolgo so drzave zdrzale na zlatem standardu in kaj je to pomenilo.

In se nekaj. Nemcija, ta svetal evropski zgled ... je bila totalen bolnik se 10 let nazaj. Ja, vmes je naredila schroderjeve reforme, ampal ... emcija ima od evrocone velikanske benefite, saj bi ob mocni marki in sibkih perifernih valutah enostavno bila predraga, ne glede na njihovo "nemsko disciplino".

Zal je nemska pravljica o uspehu v tej krizi v precejsnjem delu tudi zero sum game.

[BlazVo]
> [bc123a]
>...
> Zgodovina makroekonomije pravi: drseci in prosti tecaji nacionalnih valut so sluzili izravnavanju razlik med produktivnostjo posameznih drzav.
>
> Z evrocono smo v to kolesje, ki je dokaj dobro delovalo, zabili kol, in sedaj nam grozi, da bo stroj razneslo.
>
> (nizka produktivnost in sluggish growth sta pac dejstvi - in nista nic taksnega, kar ne bi mogla zregulirati valutna menjava).
>
> Ce pa reces "ampak slovenci, grki, italijani in spanci bi MORALI postati tako produktivni kot nemci" je pa to politicno, in ne ekonomsko stalisce.

Nobena devalvacija ne more izravnavati razlik v produktivnosti.

Oprosti, tega pa ne razumem. Seveda lahko, valutna razmerja se vzpostavijo tam, da za enoto produktivnosti v drzavi A placas enako kot v drzavi B.

(daj pojasni, zakaj ne, pliz)

Draghiju zmanjkuje sape:
www.fondsprofessione...921/ref/2/

[BlazVo]
A lahko nekdo resno misli, da lahko tiskanje denarja in zadolževanje dolgoročno pomaga neki ekonomiji v globaliziranem kapitalizmu 21. stoletja.

Seveda lahko. Dokaz za to so ZDA, pogoj pa, de je tvoja valuta tudi svetovna valuta in da kljub "tiskanju" to tudi ostane. In za vzdrževanje tega pogoja imajo ZDA največjo vojsko in čisto nič se je ne bojijo uporabiti.

Saj lahko tudi ECB začne "tiskati" denar s podobnim tempom kot FED, ampak rezultat niti približno ne bo enak.

Saj so bile ideje, da bi dolar zamenjali z evrom, pa so tisti, ki so to poskušali hitro dobili vojsko na vrata in končali na gavgah.

Vojska pa ni samo taka v uniformah s tanki in puškami, je tudi taka v oblekah in kravatah. Ne pozabimo kdo je Mario Draghi. Bil je na vrhu Goldman Sachsa, banke ki je pomagal Grčiji skrivati javni dolg. Posledice so kasneje močno zamajale Evropo. In to se je dogajalo v času, ko je evro postajal (pre)močan.

Z inflacijo pač ne moreš obogateti, razen če jo uspešno izvoziš.
ZDA to zmorejo, EU pač ne.

[bc123a]
> [BlazVo]
> > [bc123a]
> >...
> > Zgodovina makroekonomije pravi: drseci in prosti tecaji nacionalnih valut so sluzili izravnavanju razlik med produktivnostjo posameznih drzav.
> >
> > Z evrocono smo v to kolesje, ki je dokaj dobro delovalo, zabili kol, in sedaj nam grozi, da bo stroj razneslo.
> >
> > (nizka produktivnost in sluggish growth sta pac dejstvi - in nista nic taksnega, kar ne bi mogla zregulirati valutna menjava).
> >
> > Ce pa reces "ampak slovenci, grki, italijani in spanci bi MORALI postati tako produktivni kot nemci" je pa to politicno, in ne ekonomsko stalisce.
>
> Nobena devalvacija ne more izravnavati razlik v produktivnosti.

Oprosti, tega pa ne razumem. Seveda lahko, valutna razmerja se vzpostavijo tam, da za enoto produktivnosti v drzavi A placas enako kot v drzavi B.

(daj pojasni, zakaj ne, pliz)

Lahko izravna stroške dela na enoto proizvoda, ne more pa izravnati produktivnosti. Nemška tovarna bo še vedno trikrat bolj produktivna (BDV na zaposlenega) kot Grška, pa čpe drahma depreciira ali apreciira za faktor 3.

[BlazVo]
> [bc123a]
> > [BlazVo]
> > > [bc123a]
> > >...
> > > Zgodovina makroekonomije pravi: drseci in prosti tecaji nacionalnih valut so sluzili izravnavanju razlik med produktivnostjo posameznih drzav.
> > >
> > > Z evrocono smo v to kolesje, ki je dokaj dobro delovalo, zabili kol, in sedaj nam grozi, da bo stroj razneslo.
> > >
> > > (nizka produktivnost in sluggish growth sta pac dejstvi - in nista nic taksnega, kar ne bi mogla zregulirati valutna menjava).
> > >
> > > Ce pa reces "ampak slovenci, grki, italijani in spanci bi MORALI postati tako produktivni kot nemci" je pa to politicno, in ne ekonomsko stalisce.
> >
> > Nobena devalvacija ne more izravnavati razlik v produktivnosti.
>
> Oprosti, tega pa ne razumem. Seveda lahko, valutna razmerja se vzpostavijo tam, da za enoto produktivnosti v drzavi A placas enako kot v drzavi B.
>
> (daj pojasni, zakaj ne, pliz)

Lahko izravna stroške dela na enoto proizvoda, ne more pa izravnati produktivnosti. Nemška tovarna bo še vedno trikrat bolj produktivna (BDV na zaposlenega) kot Grška, pa čpe drahma depreciira ali apreciira za faktor 3.

... čuj, Nemčija si to tvojo trikratno (BDV na zaposlenega) produktivnost vtakne v rit, če po celem svetu ni dovolj "Grkov", ki bi vse proizvedeno kupili, ker trikratno produktivni Nemci in podobno produktivni "nemci" vse proizvedeno že imajo in tega ne rabijo več ...

[BlazVo]
> [bc123a]
> > [BlazVo]
> > > [bc123a]
> > >...
> > > Zgodovina makroekonomije pravi: drseci in prosti tecaji nacionalnih valut so sluzili izravnavanju razlik med produktivnostjo posameznih drzav.
> > >
> > > Z evrocono smo v to kolesje, ki je dokaj dobro delovalo, zabili kol, in sedaj nam grozi, da bo stroj razneslo.
> > >
> > > (nizka produktivnost in sluggish growth sta pac dejstvi - in nista nic taksnega, kar ne bi mogla zregulirati valutna menjava).
> > >
> > > Ce pa reces "ampak slovenci, grki, italijani in spanci bi MORALI postati tako produktivni kot nemci" je pa to politicno, in ne ekonomsko stalisce.
> >
> > Nobena devalvacija ne more izravnavati razlik v produktivnosti.
>
> Oprosti, tega pa ne razumem. Seveda lahko, valutna razmerja se vzpostavijo tam, da za enoto produktivnosti v drzavi A placas enako kot v drzavi B.
>
> (daj pojasni, zakaj ne, pliz)

Lahko izravna stroške dela na enoto proizvoda, ne more pa izravnati produktivnosti. Nemška tovarna bo še vedno trikrat bolj produktivna (BDV na zaposlenega) kot Grška, pa čpe drahma depreciira ali apreciira za faktor 3.

Nitpicking, seveda je jasno, da sem mislil na to da 3x nizja cena izravna posledice 3x nizje produktivnosti.