Poglejmo primer jogurta: v naših trgovinah kupujemo jogurt iz nemškega mleka in španskih jagod, ki ga sestavijo na Poljskem in vozijo večkrat križem čez Evropo, preden pride v naš hladilnik.

Proizvajalec kupi mleko v Nemčiji in jagode v Španiji in naredi jogurt na Poljskem.
Španija Poljska je cca 3000 km, Nemčija Poljska cca 300 Km, Slovenija poljska 1000km.

Sam ne vidim glih nekih križ kraž poti.
Mogoče je cenejše in z manj onesnažanja pripeljat jagode iz Španije kot pa jih nabrat na Poljskem.

Ni samo transport, jagode je treba še pridelat-zemlja, ogrevanje, zaščita rastlinjakov, pesticidi. Tu je verjetno v Španiji precej manj onesnaženja, kot na Poljskem za isto količino sadja, zaradi njihove klime.

Nekoč sem bil v Italiji na ekskurziji, ko so nam predstavljali bilanco njihove avtoceste med Rimom in Milanom.
Pri načrtovanju so računali, da se bo z eksternimi prihodki poplačala v 50 letih.
Ko pa so jo res dali v promet, so ugotovili, da se je poplačala že v dobrih 20 letih. Toliko več eksternih prihodkov je namreč ta prometna povezava generirala.

Verjetno pa je obratno na Hrvaškem, njihova severna avtocesta. Ko se vozim iz Zagreba v Beograd ali obratno, imam ponavadi občutek, da so tisto cesto zgradili samo zame. Jo uporablja sploh še kdo? Vsaj od Slavonskega Broda proti vzhodu? To se ne bo nikoli splačalo.

Članek in nasploh petkov "Finance" niso vredni nič, gre samo za razširjanje levičarskega ekstrimizma. Največji driver za koncentracijo proizvodnje in s tem vedno več transporta je ravno regulativa: zaradi birokratskega overhead-a mora npr. klavnica pač na dan obdelati par sto telet, sicer ni računice.