Samo potrditev, da gre že od izračuna bančne luknje naprej za orkestrirano izsiljevanje, z namenom pridobitve banke pod ceno in zmanjšanje oz. praktično uničenje bančne suverenosti v Sloveniji.

Sem za takojšnjo prodajo banke, da pa bi bonitetna hiša zaradi neprivatizacije znižala boniteto državni banki je škandal brez primere, saj je tudi npr. v Nemčiji cel kup regionalnih bank v državni lasti in verjetno lastnina ne vpliva na njihovo boniteto. Z druge strani, če se bomo zaradi znižane bonitete do konca leta lažje znebili tega bančnega zla, bo v tej nižji boniteti vsaj nekaj koristnega pa kljub temu je nekaj nezaslišanega, da bi zaradi državnega lastništva banke bonitetna hiša znižala boniteto!!!??? Sicer, kakorkoli obrnemo sta za sedanji položaj krivi Cerarjeva in Bratuvškina vlada.

S sklepom (»decision«) EK 26. 1. 2018 je v uvodnih izjavah ugotovljen resen dvom EK o dolgoročni sposobnosti preživetja NLB, skupaj s sklepnim opozorilom o vračilu pomoči, kar je usodno neugoden položaj prejemnika državne pomoči, vezan na bilančni presečni dan, česar Moody's in tudi drugi ne morejo prezreti. Je pa v nedavnem letnem poročilu prejemnice državne pomoči, z vključenimi revidiranimi finančnimi izkazi, razkritje in ovrednotenje navedenega resnega dvoma o dolgoročni sposobnosti preživetja neutemeljeno izostalo.

Prvo državno pomoč o dokapitalizaciji v višini 250 mio EUR je odobrila EK s sklepom z dne 7. 3. 2011, drugo v višini 383 mio EUR pa s sklepom z dne 2. 7. 2012. Toda hkrati ob drugi odobritvi se je začel postopek podrobne preiskave (in-depth investigation). Meddrugim je namreč nastal dvom, da bo NLB na podlagi načrta prestrukturiranja ponovno vzpostavila dolgoročno uspešno poslovanje. Nastal je dvom, da je postopek odločanja v NLB v skladu s tržnimi normami, zlasti v zvezi s posredovanjem države kot glavnega delničarja banke pri vsakodnevnem poslovanju. Nato je prišlo do sprememb zavez vse do različice načrta prestrukturiranja z decembra 2013 za obdobje prestrukturiranja od leta 2013 do 31. decembra 2017, med pomembnimi zavezami do EK je bila odprodaja določenega odstotka državnih lastniških deležev banke (za eno delnico manj kot 75 %). Zaradi danih zavez se je s sklepom z dne 18. 12. 2013 odobrilo še tretjo državno pomoč v višini 1.558 mio EUR ter prenos oslabljenih sredstev na DUTB z elementom pomoči v višini 130 mio EUR.

V zadevnem postopku pa je EK v sklepu (»decision«) z dne 26. 1. 2018 ugotovila neizpolnitev vsaj ene od pomembnih zavez prestrukturiranja, rok za prodajo (po spremenjenih zavezah vsaj 50 % banke) je namreč s 31. 12. 2017 pretekel. EK resno dvomi, da se lahko zagotovi dolgoročna sposobnost preživetja NLB d.d., če ne bo prišlo do spremembe lastništva – »serious doubts whether, in the absence of such an ownership change, the long-term viability of NLB can be assured«. Posledično je bila v zadevi podeljena nezakonita državna pomoč ("unlawful aid"). V sklepu je zato izrečeno opozorilo ob sklicevanju na določbo 16. člena (vračilo pomoči) Uredbe Sveta (EU) 2015/1589, po kateri se, če se v primerih nezakonite pomoči sprejmejo negativni sklepi, lahko od prejemnika zahteva vračilo pomoči.

komu je znižanje rejtinga in znižanje cen delnic NLB v interesu ? Bodočim kupcem povezanim z globoko državo.

Nič ni narobe. Poslali smo odgovor, ga poštempljali in dali gor tri koleke. Vse pod kontrolo. ...(Sarkazem).
p.s. vse to bo "pozlatil" narod....(Cinizem).