V izračun ni vključen strošek investicije, pa tudi COP je upoštevana maksimalna vrednost, zato je dejanski prihranek verjetno precej manjši.

"Na podlagi natančnih podatkov je možno dobiti sofinancerje, ki bi prevzeli celotno naložbo, v zameno pa bi do pokritja naložbe obračunavali enake zneske, kot jih stanovalci plačujejo zdaj. Po odplačilu naložbe bi imeli stanovalci občutno nižje stroške segrevanja vode."

Odplačevanje naložbe iz prihranka se mi zdi podobno namenskemu zbiranju sredstev v rezervi sklad. Vpliv na okolje pa daje boljši občutek s strani ozaveščenih stanovalcev.

En velik larifari od oglasnega sporočila.
Res je zelo enostavno je dobiti 100% delež, razbiti pol stavbe in zadevo napeljati po stavbi. Not!
In ko imaš enkrat centralno ogrevanje tople vode je potrebno poskrbeti še za 24/7 obtok te vode, ki predstavlja čisto izgubo zaradi ohlajanja krožeče vode v ceveh, drugače se voda v ceveh ohladi in iz pipe priteče mrzla voda. Ali je to mogoče že upoštevano???
Te cevi je potrebno še dodatno izolirati, če hodniki niso ogrevani - običajna izolacija je bila za nas pri centralnem ogrevanju vode premalo, ker je bilo preveč izgub, sicer smo mi na plin, samo to je nepomebno. Izgub je bilo toliko, da smo razmišljali o vgradnji bojlerjev na elektriko...

Poleg tega so vse te cevi speljane nadometno (ker seveda originalno ni bilo prostora za to napeljavo) in blok potem zgleda obupno.

Z člankom se, in se ne strinjam.

Ne strinjam se z ceno elektrike, ne poznam nikogar ki plačuje tako visoko ceno (vključno z vsemi "priskledninami). Poraba tople vode je prenapihnjena. Danes se topla voda uporablja le za kopanje in tu in tam še za pomivanje posode. Ostali aparati grejejo vodo sami...

COP 4 je realen za TČ zemlja -voda

venadr ali je smiselno?

Povprešna temperatura zraka v SLO je precej višja kot povprečna temperatura zemlje, in ker govorimo o sanitarni vodi, ki jo rabimo dnevno je bolj smielno inštalirati TČ zrak - voda

Glede izgub pri razvodu - cevi se dajo izolirati, tu komentatorji nimajo prav,naj pomislijo na daljinsko ogrevanje - tudi tam so izgube pa se splača...

Komentar o NEK in inštalirani moči boljerjev pa je nesmiselen.

Šteje koliko energije porabimo, ne kolikšna je moč potrošnje. Za začetek bi bilo "pametno" če bi nekdo predlagal da se v kopalnice inštalirajo nekoliko večji boljerji (recimo vsaj 120l), ki bodo služil kot "zalogovnik tople vode" greli pa bodo le ponoči (stikana ura), ko ni velike potrošnje - SOHO bi moral pakazati interes za takšne rešitve... Sedanji boljerji se vklapljajo praktino takoj.
lp


lp

... Valenčič našteva: »Solastniki stavbe morajo soglašati z nameravanim posegom. Na zemljišču ob stavbi je treba narediti vrtino in vanjo vgraditi toplotni menjalnik oziroma geosondo. V skupnih prostorih stavbe je treba vgraditi toplotno črpalko in centralni bojler, po stopnišču pa razvod za toplo vodo in dovod do vsakega stanovanja. V stanovanjih je treba odstraniti stare bojlerje in povezati etažno napeljavo tople vode s centralnim razvodom. Za zagotavljanje merjenja je pred stanovanja treba vgraditi vodomere.« ...

... OK, ker se totemu Valenčiču izvedba zgornjih ukrepov zdi enostavna, bi bilo za Finance najbolj enostavno, če bi se Valenčič javil čez šest let, ko bo našel prve kandidate za izvedbo ... khmm, namesto da na totem forumu že dva dni vsi na veliko računajo in se kregajo, če se investicija v šestih letih res povrne ali ne ...

P.S.: za dosti bolj enostavne zadeve je nepredstavljivo poenotit 24 solastnikov stavbe, nikakor pa si ne predstavljam, da bi se solastniki stavbe zaradi morebitnih nekaj evrov prihranka za nekaj mesecev ali - iz članka ni glih jasno - celo za vedno odpovedali parkirnim prostorom na zemljišču ob stavbi ... ja, seveda če je zemljišče ob stavbi sploh v njihovi lasti, da bi ga Valenčič lahko kar tako razkopaval ...

Dodajam komentar bralca Darka Fiusa, ki odgovarja na pripombe iz različnih objav na forumu:

Spoštovani, lep pozdrav

Nekaj očitnih nejasnosti je v komentarju bralcev, npr. da se investicija povrne v 12-18 letih.

Bralec, ki poudarja da moramo upoštevati ceno denarja ima prav da je zaskrbljen in da vpraša, zato potrdimo, da smo ceno denarja upoštevali. Dve vrednosti (obrestna mera) so obravnavane, obrestna mera za eko kredite, EURIBOR+1.5 odstotka in prispevek Eko sklada (nepovratna sredstva, ocena 25 odstotkov od investicije v sistem s toplotno črpalko), ter vrednost koliko bi investitor za svoj denar dobil če bi ga naložil v banko (varna naložba) ali v delnice - naložba s tveganjem, ki je lahko tudi negativna. Prav tako bi bralec moral pri kalkulaciji upoštevani eskalacijo cene električne energije, recimo v EU od 2005-2014 je znašala 4.5 odstotka, za industrijo pa 5.6 odstotka, Slovenija je v tem pogledu skladna z Evropskim povprečjem. Da bi bralec pokril iz svoje "investicije v banko ali delnice" diferenco ni za pričakovati, visok strošek priprave tople vode ostane, pravzaprav se vsako leto viša.

Bralec verjetno vidi investicijo v 120 litrski bojler (električni grelnik) kot nakupno ceno 300 euro plus inštalacijo, recimo 100 euro, za toplotno črpalko (sistem) pa več, recimo 1750 euro.

Predpostavljamo da je bralec seznanjen z dejstvom, da 120 literski električni grelnik porabi v povprečju 12.5 kWh dnevno ko je inštaliran nov (navedba Gorenja), že po tednu dni pa se na grelne elemente nabera dovolj vodnega kamna, da učinkovitost bojleja pade na 70 odstotkov (strokovne literature o tem je veliko). Z drugimi besedami, bralec bo porabil dnevno za faktor 1.42 krat več elektrike za isto količino toplote.

Električni bojler ima dnevne toplotne izgube v okolico, recimo 1.7 kWh (podatki Gorenja), kar znese za 620 kWh izgub letno, in če vzamemo, da je električnih grelnikov v stavbi 24, potem je izgub samo iz tega naslova 14.892 MWh, pri centralni izvedbi na primer jih je za 2 MWh letno, oz. za najmanj 7 krat manj. Za te izgube toplote v okolico dobimo, da se potroši z električnim grelnikom za gretje okolice v več stanovanjski stavbi: 620 kWh/letno x 0.167 euro/kWh x 1.42 (faktor) x 24 stanovanj = 3528.64 euro letno, in ne zanemarimo poudariti dejstva, da se okolico (prostore) drago greje tudi poleti.

Ko govorimo o trajni dobrini, o stavbi z vso opremo, potem vzamemo funkcionalno dobo 25 let, kar je bliže realnosti kako se gospodarstvenik odloča o investiciji dolgoročno. V tem primeru, bo bralca gretje tople sanitarne vode stalo za eno stanovanje ob upoštevanju eskalacije cene elektrike in obrestne mere za eko kredite: 0.167 euro/kWh x 1.42 (faktor učinkovitosti) x (12.5 kWh+1.7 kWh) x 365 dni = 1236.52 euro letno (letna ocena povprečja rabe za Slovenijo je 3300 kWh elektrike/stanovanje z 2.5 osebami), kar bo koristnik z "pozorno rabo" znižal, odvisno od higienske kulture in seveda plačilnih zmogljivosti. Z upoštevanjem eskalacije cene elektrike, bo v 25 letih strošek elektrike za bojler, tj. sedanja vrednost znesla 38235.2 euro, in če je "zelo varčen" manj, v povprečju recimo 17140 euro.

V primeru gretja na toplotno črpalko s sezonskim grelnim številom 3.6 ki predstavlja izravnano učinkovitost sistema (vse izgube so upoštevane), bo koristnik porabil na leto 12.5 kWh x (0.167 euro/kWh /3.6 sezonsko grelno število ) x 365 dni = 211.65 euro/letno brez da je pozoren na nihanja v rabi (higienske potrebe ne bodo trpele). V 25 letih bi ga elektrika stala 6545 euro (ne mi zamerit, da vrednosti pogosto ne zaokrožim in podajam izračun tako poenostavljeno).

Sezonsko grelno število 3.6 je vzeto iz povprečja, ki je bilo predstavljeno na lanskoletni Mednarodno konferenci o toplotnih črpalkah v Ljubljani novembra 2016, omenimo tudi, da so znatno višje vrednosti bile dosežene v Parizu (grelno število 5.2 do 5.4), kjer v centru mesta toplotne črpalke grejejo/hladijo znane muzeje in hotele, in v New York-u jih bodo vgradili kot navajajo 900 tisoč (mestni odlok), Švedi jih imajo 350 tisoč, Švicarji pa zadovoljijo več kot 75 odstotkov potreb po toploti/hladu s sistemi na toplotno črpalko, na primer, mestno hišo v Zürich-u grejejo od leta 1936 naprej izključno na "ekonomsko učinkovit in okoljsko sprejemljiv način" saj sistemi na toplotno črpalko dajejo eksergijsko gledano daleč najboljše rezultate.

K izračunu sedanje vrednosti električne energije se prištejejo stroški investicije in vzdrževanja in dobi primerjalna vrednost variante s bojlerjem in toplotno črpalko. Omenil bi, da so sodobne toplotne črpalke domačih (in renomiranih tujih) proizvajalcev visoko učinkovite, robustne in dolgožive ter zanesljive v obratovanju in ekonomsko ter okoljsko gledano daleč pred vsemi na trgu nudenimi tehnologijami.

In kolikšen je potencial prihrankov na ravni države v primeru, da električne grelnike zamenjamo z visoko učinkovitimi sistemi gretja - priprave sanirane tople vode? Strošek elektrike bi zmanjšali iz sedanjih 167 mio evro letno na približno 46.4 mio/letno, diferenca je enormnih 120.6 milijonov, dolgoročna gledano pa so prihranki, oz. sedanja potratnost vredni, da se po vseh teh letih "govorjenja" končno napiše na ministrstvu domišljene smernice usklajene s cilji o učinkoviti rabi energije, pridobili bomo vsi, take absurne potratnosti več ne bo in blaginja bo večja.

Opozoril bi tudi, da Mednarodna agencija za energijo poziva mednarodno skupnost, da se električni grelniki umaknejo iz prodaje, razlogov naj ne naštevam, kot prvo toplota je absurdno draga, okoljska obremenitev pa neprimerno večja v primerjavi s toplotno črpalko, in dejstvo, da so električni grelniki eksergijska potratnost brez primera, eksergijska učinkovitost električnih grelnikov ni več kot 6 do 10 odstotkov (ref. prof. dr. Peter Novak, 2017). Seveda bi v primeru, da obravnavamo prihranjeno kWh elektrike tako, da upoštevamo tudi vse eksterne dobrobiti, ki bi jih ustvarili, takrat pa bi nedvomno trdili, da letno prihranimo iz tega naslova na nivoju države najmanj 202 milijonov euro.

Glede tehnične izvedbe dvižnih in povratnih vodov, izolacije in estetike bi omenil, da so dandanašnje profesionalne, izvedbene prekse estetsko neoporečne, toplotne izgube pa absolutno minimizirane.

Spoštljiv pozdrav
Darko Fius