SOD, KAD, SDH, DUTB, UKCL...so monstrumi zraven katerih piše, da so pri delu samostojni in suvereno sprejemajo svoje odločitve podobno kot sodni svet, kolegij sodnikov, tožilcev... V praksi za vse naštete velja, da so odločitve sprejete že drugje in v Sloveniji na splošno nadaljujemo s predmodernim sistemom upravljanja, ki pomeni podaljševanje preteklosti in sprejemanje odločitev v centralnih komitejih. V takšnem sistemu na splošno uspevajo ljudje, »ki so zavezani predvsem svojemu kofetkarskemu poslanstvu«. Torej, z državnim premoženjem, bolnišnicami, šolami, sodišči... upravljajo kofetkarji, ki jih bolj skrbi njihovo kofetarsko poslanstvo kot uspešnost vodenja, nadzirajo jih prav tako kofetkarji. Za mnogimi obrazi članov državnih nadzornih svetov in uprav se skriva podobno kot pri sodnikih in drugih visokih državnih uradnikih predvsem preigravanje, kako prekrmariti dan, mesec in leto, da bo na najlažji način zadoščeno zahtevam, ki jih prednje postavljajo dobrotniki, ki so jih uhljebili na te položaje.

kdor ne igra po notah, ne more biti clan orkestra. Dozivi orkestriran pogrom. Najnovejsi primer:BMZ.

Kako se naj navaden državljan znajde v tem labirintu nasprotujočih se ocen. Avtor te kolumne daje za zgled dva sodnika, za katere levi komentatorji trdijo, da imata možgane na Trstenjakovi. Ne glede na to, kaj kdo misli kdo ima prav je alarmantno, da se sodniki, posebej pa na US, delijo na leve in desne in da sploh ni potrebno počakati kako bo kateri ustavni sodnik v določeni zadevi dosodil, pač pa je vse jasno že vnaprej , ker US odloča politično. Levi zagovarjajo leve, desni pa desne razbojnike. Zato so vsi razbojniki še na svobodi, morali pa bi biti pod ključem. Neodvisen pa ni nihče od njih.