Edina rešitev je, da nam vlada Cerarja, Židana, Erjavca in Mesca nikoli več ne bo vladala in da naslednje volitve porinejo v prvi plan stranke, ki bodo imele več razumevanja za podjetništvo in gospodarstvo. Težko je razumeti zakaj sedanja opozicija ni bolj aktivna z nagovarjanjem podjetnikov, zasebnih gospodarstvenikov in naših delavcev? Nas je veliko več kot zaposlenih v javnem sektorju.

Davek na nepremičnine je davek na davek in zato nepotreben. Potrebno je obdavčiti prihodke, kaj pa kdo naredi z njimi je njegova stvar. Davek na nepremičnine postavlja državljane in podjetja v neenakopraven položaj. Primer: investitor (fizična oseba) z enakimi prihodki zgradi stanovanjski ali poslovni objekt v Ljubljani, druga v Lendavi. Gradnja v Ljubljani (na svojem zemljišču) je cenejša zaradi konkurence izvajalcev kot v Lendavi. Ko bo GURS ocenil vrednost (posplošeno tržno vrednost) bo imel v LJ dovolj velik vzorec za oceno, v Lendavi bo primerov transakcij zelo malo. Vrednost objekta v Ljubljani bo poskočila nad stroške izgradnje, v Lendavi se bo prepolovila. Investitorja z enakimi prihodki bosta različno plačala za objekt v katerega sta približno enako investirala. Tudi njuno premoženje ne bo enako. Invetitor v Lendavi bo lahko uveljavljal različne socialne transferje, v Ljubljani jih ne bo mogel, ker ima višje ocenjeno premoženje.

Posplošena tržna vrednost ni pravi pokazatelj vrednosti objektov, kajti za izračun tržne vrednosti mora biti vzorec dovolj velik. Promet z nepremičninami pa je v velikem delu Slovenije mrtev. Zato ta model ni primeren za Slovenijo. Podaljšanje časovnega niza vzorca pa privede do tega, da transakcije med seboj niso primerljive. S posplošeno tržno vrednostjo pridobijo lastniki več vrednih nepremičnin, ker bo njihova vrednost nižja od dejanske in izgubijo lastniki manj vrednih objektov, ker bo izračunana vrednost višja. Tako se bo breme spet prevalil na nižji sloj občanov. Veliko gospodinjstev živi v predimenzioniranih objektih, katere težko vzdržuje in so posledica razmer v 70 in 80 letih prejšnjega stoletja. Ker je v ruralnem delu Slovenije trg mrtev, teh objektov ni mogoče prodati in kupiti primernejšega.

NUSZ so si občine prilagodile glede na dejanske razmere v lokalnem okolju, razmerju med pravnimi in fizičnimi osebami ter zmožnostmi posameznih pravnih oseb. Z davkom na nepremičnine bodo najbolj pridobile finančno močne pravne osebe, ostali, predvsem pa fizične osebe bodo morali plačati precej več davka na nepremičnine, če bodo občine ohranjati višino prihodkov kot so jih imele na osnovi NUSZ.

Veliko manj truda bi bilo potrebno za posodobitev NUSZ in dati občinam možnost, da uporabijo NUSZ za iskanje svoje tržne privlačnosti in reguliranja trga z nepremičninami in prostorskega razvoja občine same.