Na splošno z ekonomskega vidika ni pomembno, ali je neko podjetje državno ali ne. Zakaj bi npr. Telekom, Petrol, Triglav, NLB, Dars, Abanaka...bili državni? Dokler je delovanje podjetij naravnano v smeri ekonomske učinkovitosti in ustvarjalnosti, lastništvo ni pomembno. Nekdo, ki je v podjetje ali v banko vložil lasten denar ima velik interes, da bi podjetje vodil učinkovito, ker je od tega odvisno njegovo bogastvo. Država in politiki so upravljavci in »lastniki« le po funkciji, ker v bistvu niso vložili svojega denarja, ne tvegajo svojega denarja niti ne pokrivajo izgubo, niti za izgubo niso odgovorni. Politikom je pomembna le priljubljenost ne pa ekonomska učinkovitost. V tem je kleč, v moralnem hazardu, v odkritem in skritem pajdašenju pri prisvajanju ekonomskih rent. Gre za neposredne denarne koristi, kvazi svetovalne pogodbe, pajdaška zaposlovanje, usluge, oddajanje del...torej vse kar omogoča, da se denar iz državnega podjetja preliva v zasebne žepe in tega so naša državna podjetja polna. V tej družbi prisesancev na državna podjetja se skrivajo nacionalinteresniki, ki ob vsaki napovedani prodaji državnega podjetja »dvignejo« javnost a v bistvu je nacionalni interes njihov osebni interes. Sicer, o tem učijo na vsaki normalni zahodni ekonomski fakulteti. Torej, kot piše v članku, bomo končno za spremembo znali zaslužiti, danes s prodajo Gorenjske banke, jutri s prodajo NLB, pojutrišnjem Petrola in Triglava, malo kasneje Slovenskih železnic in Darsa, ker bomo v tej naši nezreli javnosektorskodiktatorski zapravljivi državi, ki je na grški poti, kmalu morali prodati vse za vračilo dolga, ki raste in raste.