Dokler bodo Slovenijo vodili profesorji, v poslanskih klopeh pa sedeli ljudje, ki še niso vroči pil, bo samo slabše. Krivi pa smo si sami, ker verjamemo obljubam da nam bo bolje, potem pa volimo iste da nam nebi bilo še slabše in iz leta v leto bolj blodimo. Škoda izgubljat besed vsak se bo moral reševati sam kakor ve in zna, s to vlado in vsemi istimi ki so pri koritu že od vsega začetka ne more biti nič boljše, ker bi bilo za njih potem slabše to pa ne bodo dovolil..

Samuel Beckett je v svojem delu »Čakajoč Godota« opisal zgodbo dva potepuha - klošarja, Vladimirja (Didi) in Estragona (Gogo), ki se vsak dan srečujeta na cesti, poleg nekega drevesa in čakata na Godota., ki je bil prispodoba za upanje in smisel, ki bi ju odrešil muk, vendar se v celotni zgodbi spreminjajo samo barve listov na drevesu, medtem ko Godota ni, mogoče pa bo prišel naslednji dan...Didi in Gogo z realnim svetom nimata dosti skupnega podobno kot ga nima Cerar. Cerarjeva Slovenija je za Slovence postala sovražna, grozeča in predvsem slaba, je sporočilo Jančarjevega »Zalezujoč Godota«. Biti je biti opazovan in opazujoč Cerarja vidimo, da nič ne označuje ničesar.

Simona Toplak: "Fino je imeti revne državljane, ker jih je mogoče zelo poceni kupiti."

Novinarji bi lahko pripomogli k temu, da bi Slovenija napredovala in bi nam bilo vsem bolje - in sicer tako, da v bodoče postavljate vprašanja politikom, ki jih ne želijo slišati. Kako vztrajni so novinarji, ko pridejo do interesantne teme, pa smo lahko videli v nadaljevanki House of Cards, ki jo je bilo možno lansko leto videti tudi pri nas.

En primer:
Pred dvema dnevoma je bilo v parlamentu postavljeno vprašanje predsedniku vlade v zvezi s stroški za migrante. Novinarji ga še vedno lahko vprašate, zakaj stroški za migrante niso pokriti 100 % iz evropskih skladov, ali ima vlada namen zahtevati višji procent financiranja stroškov iz evropskih skladov, in ali se je vlada že pozanimala, kako imajo to financiranje urejene druge države.

Na hitro sem iz bruto prihodkov zračuna neto in sledi sledeče:

46,5% ljudi ima manj kot 570 eur NETO PRIHODKOV
68,4% ljudi ima manj kot 805 eur NETO PRIHODKOV
80,5% ljudi ima manj kot 1030 eur NETO PRIHODKOV
96,5% ljudi ima manj kot 1851 eur NETO PRIHODKOV
98,8% ljudi ima manj kot 2564 eur NETO PRIHODKOV
99,7% ljudi ima manj kot 3990 eur NETO PRIHODKOV

Sedaj delite največjo neto plače izmed 99,7 ljudi (1.591,412 ljudi) in dobite razmerje 7. Kot v jugi.Max razmerje med max in min plačo 1:7.

Vse to kaže, da je razlika med veliko večino slovencev samo v tem, kdo si danes lahko kupi boljšo in večjo klobaso. Če se prihodek samo malo spremeni, si že na pasji radosti.

Pa nami kdo pove, zakaj bi se človek trudil, ča pa več kot recimo 1.500 eur sploh ne moreš v narmalnih ramerah dobiti. Bolje je biti na minimalcu in delati malo ali nič, vmes kaj ukrasti in kaj pošušmariti.

Miro Cerar je odličen prodajalec avtomobilov.

...in megle,ki se mu še bolj splača.Pri prodaji megle ima zelo visoko maržo.

Poceni jih je mogoce kupiti. In za cigav denar jih kupi? Oh, iz proracuna. In kdo da v proracun? Dajte no mir. Proracun je proracun.

Spoštovan S.Toplak,

Predlgam, da naredite primerjavo z našimi bližnjimi 'delovno konkurentniimi okolji:

Hrvaška,BiH,Srbija,Slovaška,Češka,Pol jska,

Verjetno boste ugotovili, da je delovna sila v SLO občutno predraga.Kako tam preživijo in živijo?

Pozdrav Vladimir Raźen