IN res je toko kod piše pisec - gospodje " politiki "! Vem , da je Vaš odgovor ;a jebi ga , samo do kdaj se boste lahko posluževali RASPRODAJ - 70%.

kaj pa če nekdo namerno ne prečisti firme? Če ve, da je to potrebno narediti, pa ve, da ga bodo odžagali, če se bo tega lotil? Ali pa je interes "prodajalcev", ne lastnikov, ki so pri nas nebodigatreba in jih nihče ne šlivi, da se firma ponudi čim ceneje in se dobi dobra provizija?

glede na to, da japonski in slovenski stil furanja velikih podjetij in druzbe nista ravno iz razlicnih vesolij, je v celi zgodi ena taka potencialna ironija...

Povsem očitno se sramnotite s takimi članki.

Res nimate pojma kaj pišete gospa novinarka .

A vam ni niti malo jasno da so prejšni lokalni manageri skupaj z avstrici delali by-pass in skupaj ukradli prejšnih delničarjev in država Slovenjia stotine milionov evrov ??? Naj sram vam bodi za tega nestrokovnega članka ker nimate pojma o nič. Zameniate službo čimprej ali poidjte malo finance studirati !!!!! Andrea Ganadu bivšči delničar Heliosa Domžale pred umazano krajio

Če malo bolje razmislim (kot so že zapisali drugi komentatorji), je bil interes avstrijskih lastnikov družbo preoblikovati za doseganje boljše prodaje na trgu. Njihov interes tako ni bil izboljšanje podjetja, niti vlaganje v podjetje in razvoj podjetja, gre preprosto zato, da podjetje oskubiš in dražje preprodaš. Zato so potrebovali tri leta. Kaj bodo storili Japonci pa bomo še videli. Lahko bodo počrpali samo znanje in podjetje zaprli, lahko pa bo tukaj samo manjša podružnica. Vsekakor pa dvomim, da je bilo to dobro za razvoj podjetja. Podjetja Helios ni več. Naj me nekdo popravi, če se motim.

Jah, ne vemo kaj bi bilo s Heliosom, če bi ostal v državni lasti. Domnevno bi bil danes vreden 3× toliko, kot smo iztržili zanj. Imamo pa priložnost, da opazujemo naša farmacevta, od katerih je en ostal v državni lasti, drugega smo pa (domnevno) prodali pod ceno. Te dve podjetji sta in bosta najbolj zgovoren dokaz o tem katero lastništvo je boljše in kaj je smiselno prodajati ter po kakšni ceni.

... To lahko reče le ta, ki ne ve, kakšen je bil Helios prej - saj se spomnite, nacionalinteresni - in kakšen je zdaj. Helios je danes povsem drugačen. ...

... evo, in ko po vzpodbudnem začetku, jaz pričakujem, da bom dobil nalimane bilance s ciframi od prej in od zdaj, od Petre v nadaljevanju dobim parole na nivoju "Mi smo Titovi, Tito je naš" ... eh, jebiga ...

P.S.: ko bom tole "A z ekipo, v kateri so ostali tudi domači menedžerji, je Helios povsem preobrazil. Sčistil. Razdolžil. Povečal dobičkonosnost iz poslovanja za več kot trikrat. Na manjših prihodkih." videl podkrepljeno z dejanskimi ciframi od prej in od zdaj, bom tudi tole "Od tu razlika v kupnini!" verjel ... khmm, če zdaj pozabim, da je Petra spet pozabila, da Japonci s Heliosom ne kupujejo domačih menedžerjev, ampak dobro narejene izdelke, ki jih naredijo dobri domači delavci ...

Helios je danes povsem drugačen.


Prosim kakršne koli dokaze za tole.

Enako boš verjetno rekla za Fotono, kjer se jasno ve, da je imel direktor deal z Američani. Kjer so nas prav tako pokradli.

Super članek! Odličen point.
In ja - seveda - tisti, ki pravite, kako je bilo vse skupaj nacrtovano, da se je Heliosu znižala vrednost pred prvo prodajo. Četudi je to verjetno res, je zato odgovorna država s svojim mlahavim odnosom in neodločnostjo.

Osebno mi stavek: "Država je lastnica podjetja, ki proizvaja lake in premaze." ni normalen za tržno gospodarstvo. In potem bentimo čez kapitalizem, ki ga v Sloveniji, z izjemo izjem in tujih podjetij sploh ni.

Joj Petra, po naivnem, da ne rečem neodgovornem članku za novinarko poslovnega časopisa , o neprodaji Merkurja hrvaškemu Pevecu, me je prav zanimala reakcija Financ na prodajo Heliosa japoncem. No pravzaprav sem pričakoval prav tak članek od iste avtorice.
Bolj kot to novinarkino pametovanje je ob tej informaciji zame zanimivo in za analizo slovenske gospodarske in politične stvarnosti pomembno naklučje , ki se je zgodilo skoraj v istem mesecu , ko so se eni japonci odrekli "velikanu" Gorenje za tretjino manjšo kupnino, kot so jo drugi japonci plačali za "palčka" Helios. Na analizi teh primerov bi se morali učiti in česa naučiti ne samo študentje ekonomije in drugih psevdo ved managementa, ampak tudi njihovi profesorji , novinarji gospodarskih tem, da ne omenim politikov in vso falango odgovornih ministrov ter direktorjev agencij in državnih holdingov. V obeh primerih gre za pri nas razpaseno površinsko poznavanje podjetij, resničnih notranjih odnoodnosih, položaju na tržišču itd., še najbolj pa potencialov (sinergij), ki se sprožajo ob akvizicijah , tako na tehnološkem , marketinškem, logističnem itd.,kakor tudi posledično finančnem področju. Uprave podjetij morajo poznati te potenciale, in v glavnem bi morali poznati tudi svetovne igralce v branži, kajti konkurenca njih sigurno pozna. Prav tako bi to morali poznati nadzorniki v teh podjetjih, da ne omenim ključne lastnike, ter se ne odločati pod pritiski uprav in različnih skritih interesov, ki nimajo nič skupnega s skrbjo za nadaljnji razvoj podjetja , katero kar na hitro postane tarča prodaje. In sedaj ostane za ta dva primera samo vprašanje, kako so uprave ,njihovi nadzorniki ter lastniki (predvsem državni) opravili svoje delo. Menim da v obeh primerih zelo slabo za dobrobit slovenske države.
Ring je bil le vzvod za realizacijo premišljenega načrta, vsekakor ob poznavanja prave vrednosti Heliosa na svetovnem trgu.