Krasovec ni bil odvetnik, ker je to svobodni poklic. Nastopal je kot pooblascenec.

Finance:

"Sodišče ocenjuje, da je izrečeni ukrep primeren: izkazana je vztrajnost obdolženca pri izvrševanju disciplinskih kršitev, ravnal je naklepno in v pričakovanju, da njegova ravnanja ne bodo sankcionirana."

Finance, znova poročate enostransko tendenciozno. V sklepu disciplinskega sodišča, ki ga v priponki članka objavljate, je navedeno, da "je obdolženec vztrajno ponavljal, da ni ravnal v nasprotju z zakoni in URS." (glej stran 8, tč. 13 predmetnega sklepa)

Obdolženec je torej po njegovem prepričanju in zatrjevanju ravnal zakonito, zato ni mogel delovati naklepno nezakonito, kot mu to očita sodišče. Nahajal se je torej bodisi v pravni zmoti, ali pa je ravnal zavestno grobo malomarno, ker bi se moral in mogel zavedati, da je njegovo ravnanje protipravno.

Takšno ravnanje pa že po osnovni pravni teoriji absolutno zmanjšuje stopnjo njegove krivdne odgovornosti in posledično vrsto oziroma težo izrečene sankcije.

"Razlika med Krašovcem in Kopšetom je, da Krašovčevo zastopanje ni bilo tako množično kot Kopšetovo"

Prav obratno, razlika je v tem, da je Krašovec na prikrit način zastopal samega sebe. Popoln konflikt interesov, kot zasebnik toži državo, državni pravobranilec mu je pa podrejen državni uslužbenec. Nedopustno na kvadrat.

Mi smo pravna država, ki ima na čelu pravnika, baje je sodeloval celo pri ustavi, ima najvišje etične standarde, celo mami ni ničesar ukradel iz shrambe, nikoli ni prekršil deset božjih zapovedi, ... ... ... ... in za umazana dela ima sodelavce/svetovalc, consiliere .../. To me spominja na neko institucijo, ki je nastala nekje na jugu. Ne, sanjam.