Kot freelancer in delojemalec ugotovaljam, da je članek mimo v večini točk. Dobrih kadrov v IT je premalo, konkurenca je slaba. Večina boljših gre v tujino, kjer imajo kot freelancerji plačano 35-40++ evrov na uro v Avstriji in 40-50++ v Nemčiji. Kadrovniki večinoma niso sposobni ugotoviti, kdo je dober it-jevec, ker ne poznajo stroke. To, da jim je merilo, koliko dobro poznaš njihovo firmo in spletno stran ter da jim postavljaš iskriva vprašanja, pa je tako smešno. Delat greš delo, ga opraviš, si prijazen do sodelavcev in dobiš plačano. Kar je danes bistveno, je to, da znaš firmi ponuditi znanja, ki jih nimajo in da si cultural fit z ekipo. Kadrovanje bi v bistvu morala opraviti ekipa, s kadrovnikom bi se potem samo še pogovarjal o višini plače.

Res gre v SI vse po istem kopitu. Sem imel razgovor v enem znanem podjetju in je bilo enako - sem moral naštevati njihove izdelke. Seveda si tega nisem prej pogledal (natančno), saj sem kandidiral za backend SW developerja.

Ko sem imel pa razgovor v AT je bilo pa čisto drugače (2 razgovora). Obakrat sem se pogovarjal z vodjo oddelka in on mi je predstavil podjetje že po telefonu, kaj razvijajo/proizvajajo in kaj bi jaz delal, opisal je delo in spraševal če to znam delati in če imam to sploh interes delati. Potem pa še bolj podrobno o vrsti dela in tehnologijah na osebnem razgovoru. Ne pa tistih klasičnih štosov, da povej nekaj kakšno svojo negativno lastnost (to testi pokažejo) in da naj naštevam izdelke (to šefi razložijo). Pa neto plača je v AT skoraj še enkrat višja.

Če se mladi, znate programirat in ste pripravljeni delat kot konj, boste zagotovo dobili službo v IT, celo v Sloveniji. Jaz pravim, da je to kratkoročno gledano ugodno, dolgoročno pa tvegano početje. Ker ko boste stari 50+ let, boste na trgu IT delovne sile vredni 0 koma josef. Velja za Slovenijo mogoče je drugje kaj bolje, pa dvomim.

IT je neka mešanica med modno industrijo in Hollywoodom.

1% ljudi zasluži bajne zneske, medtem ko ostali delajo za minimalne plače, začetniki pa celo zastonj, da si pridobijo "izkušnje". Seveda s to razliko od Hollywooda, da imajo ponavadi ti ljudje za sabo že vsaj 16 let formalne izobrazbe. Tehnologija in terminologija se zamenja vsako sezono, zato je potrebno izven delovnega časa posvetiti vsaj 2 uri na dan učenju novih stvari, drugače te čas povozi. Po 40. letu te tako kot v Hollywoodu nobeden več ne povoha. Varnosti na delovnem mestu ni, saj se dela na projektih, velikokrat preko agencij. Zelo malo ljudi ima dober work/life balance, veliko jih od (neplačanih) nadur pregori.

Tista kadrovnica pa naj se kar smeji. Človek ki ji tja prišel, je verjetno vložil 100x več časa v svoje znanje, ona pa ga tam nateguje z nekimi psihološkimi triki, ki jih je pred 20 leti preplonkala na izpitu.

Mogoče bi samo na kratko komentiral magično številko 50. Ta pojav je zaznati samo v Sloveniji. V tujini imaš 70 letne programerje, ki so žive legende in uživajo vso spoštovanje. Je pa res, da pri nas delodajalci ne znajo vzpostaviti odnosa s takšnimi ljudmi, hkrati jih seveda ne morejo izkoriščati kot 20-letnike. Pred dvema desetletjema so se ljudje upokojevali pri 50, zato mogoče neka percepcija, da je s 50 leti vsega konec. Naša generacija se bo po moji oceni borila do preko 75 let ali pa z nogami naprej iz pisarne ali pa morebitni prihranki.

... Ponudbe je ogromno, konkurenca je huda, kar pa pomeni, da lahko kadrovniki zares izberejo zgolj najboljše med najboljšimi. ...

... OK, če kandidat glih ne kandidira za delo kadrovika, potem je zaradi kadrovikom neznanih specialističnih znanj pri vseh ostalih zaposlitvah delo kadrovika zgolj v formalni papirologiji, ki je potrebno za zaposlitev, vse ostalo pa je nepotrebno preseravanje ... ja, in če vodja področja, ki novega delavca dejansko potrebuje, kadrovikom kot na posnetku podobno preseravanje dovoli in sam ne odloča o ničemer, potem je boljše, da svoje delo prepusti komu drugemu, ker bo v nasprotnem - če firma ni glih iz javnega sektorja - njegov posel kmalu šel v tri krasne ...