Če se še malo bolj potrudiš s temi primerjavami, boš verjetno ugotovil, da smo že v sami špici??

Za začetek:
Pri neposrednih proračunskih uporabnikih je bilo konec avgusta zaposlenih 159 tisoč. Dodatnih 68 tisoč je zaposlenih pri posrednih proračunskih uporabnikih (javnih podjetjih - komunala in podobno). Skupaj je v javnem sektorju Slovenije zaposlenih 227 tisoč od skupno 805 tisoč delovno aktivnih. Vir: SURS
To je 28 odstotkov vseh delovno aktivnih

Številk, se podobno kot Reutersa ne da ustaviti pa bi vendar dodali, seveda brez znanstvenega dokaza, da večina Slovencev stroške javnega sektorja povezuje s trendovskih milijardo in pol proračunskega primanjkljaja, da v javnem sektorju ne dela le 160 tisoč temveč 230 tisoč ljudi, da smo leta 1990 imeli 60 občin, danes jih je dobrih trikrat več, da je Slovenija prezadolžena država z dolgom, ki deluje kot stroj za plenjenje ali izčrpavanje slovenske družbe kot celote, da je kredit eno od najboljših sredstev izkoriščanja in Slovenija ima veliko kreditov, Mramor jih bo še nekaj ustvaril...... Sicer je članek na sledi »žlahtnih« Tajnikarjevih misli, ki je povedal, da državo vedno moramo plačati, država je kot restavracija, v njej pijemo in jemo in plačamo zapitek, tudi če ne želimo...Da ne pozabimo, fiskalno pravilo pomeni, da se plače v javnem sektorju zagotovijo z višjimi davki in prispevki in o tem pravzaprav govori članek.

"Preprosto povedano, večji ko so stroški države, večje je zadovoljstvo, in obrnjeno." (izpisano iz članka)

To pomeni tudi, bolj kot se država zadolžuje, bolj so njeni prebivalci zadovoljni? Saj v primeru zadolževanja država več denarja nameni za stroške drżave, mar ne?

Gospod profesor bi moral vedeti, da je vsaka taka razlaga lari fari, dokler niso podani viri. In da viri ne morejo biti po statistiki enkrat iz enega leta, drugič pa iz drugega.

Sploh pa je statistika kurba takoj za politiko.

O volitveh na Poljsken pa ne poroča nobeden medij!

A so vam boljševiki prepovedali?

... Čeprav bo to zvenelo rahlo dolgočasno, bi v tem prispevku rad pokazal, da je slovenski javni sektor v resnici povsem normalne velikosti in strukture za čas in prostor, v katerem živimo. ...

... khmm, mogoče bi bilo dobro, če bi avtor začel pripravljati prispevek o slovenskem javnem sektorju za čas in prostor, v katerem živimo od začetka prejšnjega tedna, ker močno dvomim, da bo ta kmalu spet dolgočasen ...

Mene pa zanima, kdaj se bo kak profesor našel, ki bo primerjal ne samo gole in suhoparne številke od OECD-ja, ampak uporabil naše - slovenske podatke? Zakaj se nihče ne poglobi in primerja plače v širšm javnem sektorju z plačami v javni upravi (birokrati, kot so parlamentarci, ministrstva,občine,sekretariati, agencije itd.)? In te plače primerjati z tujino. Ali pa plače v gospodarstvu primerjati z javno upravo...kako je mogoče, da so v javni upravi za 30% višje povprečne plače, kot pa v gospodarstvu, ki v večini polni državni proračun? Zakaj se primerjamo v stvareh, katere vam - javnim uslužbencem, kot je M.Pahor, trenutno najbolj ustrezajo? Neverjetno se mi zdi, da nek profesor lahko reče, da je naš javni sektor čisto povprečen, ne da bi pomislil, da morda pa vse države preveč potrošijo za javno upravo, pa se tega ne upa nihče povedati?! Ali ni možno, da se je v demokraciji javni sektor, predvsem v tistem manjšem birokratskem delu, preveč povečal povsod -v vseh državah in naj profesor izvleče podatke vseh držav EU ali širše iz obdobja pred 25.leti in primerja z današnjim številom in zapravljivostjo javnih uprav?! Ne pa, da nam profesor poda neuporabno primerjavo z V.B. in Avstrijo, kjer je standard za 300% večji, kot pa pri nas! Je pa res, da kdor ima sigurno službo v javnem sektorju, se mu tudi ne zdi nič narobe in se mu ne zdi, da bi karkoli bilo narobe v naši državi. Pa le med ljudi je treba stopiti in jim prisluhniti...