Dodali bi še 8. vprašanje: Se bo zaradi gospodarske rasti država zadolževala več, manj ali se sploh ne bo oz. se bo državni dolg povečeval ali zmanjševal? Podvprašanje: Bomo zaradi gospodarske rasti za obresti plačevali milijardo in več ali veliko manj?

"To pomeni večje prilive v državni primanjkljaj in ob nespremenjeni porabi manjši proračunski primanjkljaj."

Dobra.

Poleg novih služb, bo tudi več brezposelnih. Septembra na trg pridejo dijaki, oktobra študenti, vmes in potem pa še begunci.

Kaj je zdaj s temi penzijami? Ali se ni temu včasih reklo pokojnine?
Tudi računalnik mi besedo penzije v tem odgovoru podčrta z rdečo.
Če že ostanemo pri penzijah, jaz predlagam, da temu bolj logično rečemo ponzije.

Rast BDP: ..., bodo rasle plače in penzije?

2,5 oz 3,0 odstotna rast BDP pomeni (pri BDP okroglih 20.000 evrov/preb.) 1,0 oz. 1,2 miliarde evrov več denarja. Ta dvig prinese v proračun, ki je cca 1/4 BDP (10 miliard) 250 do 300 milionov evrov. Samo sprostitev napredovanj v javnem sekorju pa zahteva skoraj milijardo. Poleg tega nas obresti na posojila stanejo več kot milijardo evrov na leto. Mi pa potrebujemo vsaj nekaj miliard investicij v gosdpodarsvo! Od kod naj torej vzamemo z dvig plač v javnem sektorju? Dobili bomo pa 250 - 300 milionov???

In tako preprostega odgovora na Štrukljevo, Semoličevo in Erjavčevo blebetanje, ne zna povedati nobeden naših ekonomskih genijev ali pa vsaj novinarjev, ki krasijo naše main-stream medije!!

Rast BDP: bo več služb in štipendij, bodo rasle plače in penzije?

Po dolgotrajni šibki zasebni porabi se je ta tokrat okrepila za 1,8 odstotka. Gospodinjstva so začela trošiti za trajne dobrine, največ za avtomobile, manj pa tudi za pohištvo in belo tehniko

No pa dejmo še malo polemizirat z raznimi Franjoti (gobčni Štiblarjev poba s
pravne fakultete, da se razumemo), pa Štrukljeviči, Posediji in ostalimi sidikalističnimi zdraharji.

Najprej natrosimo kakšno o penzija in plačah. Zaradi enostavnosti razlage vzemimo enostavno izračunljiv primer: naj država poviša penzije (ali ponzija, kot je nekdo v postu više predlagal) in recimo da jih kumulativno poveča (vsem penzičem skupaj) za 1000 ojrotov. Vso to ogromno količino dnarja se razdeli med penzioniste, tako prejme vsak malo, ane. Ker so penzionisti kategorija, ki večinoma živijo "iz rok v usta" bodo ves ta denar potrošili za hrano, zdravila in delno za potrebna oblačila in obutev. Dalje, ker smo država, ki v pridelavi hrane nismo samozadostni (pa ne samo tukaj) jo ogromno uvozimo. In ker je uvožena hrana praviloma cenejša (zanemarimo vprašanje kvalitete), penzionisti nikakor niso pred veliko dilemo, ko stojijo pred prodajno polico in primerjajo ceno uvožene hrane in tiste pridelane na domači zemljici. Torej se od tistih dodatno porabljenih kumulativnih začetnih 1000 ojrotov steče v državno blagajno smo samo DDV in še neka neznana količina penezof. Recimo še 200 ojrotov. Torej od 1000 ojrotov, ki jih dobijo penzionisti, se v naše blagajne vrne (skozi potrošnjo) samo od 220 (DDV) do 400 EUR. Ostali penezi romajo v tujino k dobaviteljem in pridelovalcem hrane, proizvajalcem zdravil, tekstilnim tovarnam in obutveni idustriji (res je, nekaj marže pokasirajo še naši uvozniki).

Podobna ali še slabša slika je pri nakupih avtomobilov (ne kupujemo vsi Cliote!), telefonov, televizorjev, računalnikov, fotoaparatov, bele tehnike (ne sanja se mi kolik delež na našem trgu pripada Gorenju, ampak BEKO iz Turčije jim pridno papca trg), sanitarne opreme, medicinske opreme in zdravil (nimam pojma kolik delež našega trga pokrivata Krka in Lek), ...

Tudi dilema, ki jo imata penzionist alpa mezdni delavec na minimalcu, pred prodajno polico s srajčkami in majčkami je izi: cotica iz Bangladeša 9 EUR, kakšna domača (ali jih sploh še imamo?) pa 29 ojrotov, kakšna svetovno zveneča znamka pa .... In penzionist oziroma oni minimalac dumata in tuhtata natanko eno pikosekundo. Odločitev je znana, ane?

Torej rezultat povečane splošne potrošnje, ki jo naš Franjo tako rad povdarja, je, da se od kumulativnih 1000 ojrotv povišice javnemu sektorju in penzionistom, vrne nazaj samo od 220 (čisti DDV) do 400 EUR, ostalo roma v tuje žepe aka tujino.

Bodo rasle plače? Zasebne oziroma javne?
Jeseni se bo javni sektor pogajal za nov plačni dogovor

Kar se podjetnikov in privatnih podjetij tiče ni vredno izgubljati besed, saj zaradi preživetja sami usklajujejo prihodke, odhodke, plače in število zaposlenih. Kar se javnih plač tiče, pa sledeče: dokler ima državna blagajna vsako leto konstantno eno miljardo minusa se težko pogovarjamo o dvigu, saj bo večina denarja (pobranega od realnega gospodarstva) s porabo odtekla v tuje žepe.

Evropo lahko reši le brutalno tiskanje denarja in zvišanje dohodkov na hitro za cca 50%. To umiranje na obroke, ki se dogaja v Evropi z deflacijo, ubija vse, predvsem pa prinaša v Evropo nezadovoljstvo in nemir. Verjetno bo do naslednjega civilizacijskega preskoka, imenovanega UTD, prišlo spet s kakimi vojnami. Zakaj napredek nikoli ni možen po mirni poti?