vsa čast gospodu

Lepa zgodba. Gospod v zrelih letih je povedal bistvo in se strinjam, zvestoba do motorja je dokončna. Do takrat, ko bi še rad pa ne moreš več. Pol je pa itak zadost in je konec, kot je rekel. Želim mu še veliko prevoženih kilometrov. Lep dan.

Jaz pa pravim tako. Človek ima v svojem življenju obdobja. Obdobje motorjev, obdobje, športnih avtomobilov, obdobje čolnov, obdobje .... Če pa nekdo obstane v enem obdobju, potem pač obstane v vseh pogledih. Žal.

Gospod H. Rauch bi bil primeren za vožnjo na "Hrastovem memorialu":
www.youtube.com/watc...Yw-EU_aD6o

Meni izgleda zelo zanimiva tudi ura, ki jo gospod Rauh nosi na roki. Glede na njegovo naravo verjamem, da mora tudi ta biti prav poseben instrument ... (Morda na to temo kaj več avtor članka, če je le bil pozoren. :-) )

Švabi so nori na železje, sicer pa bravo stari, kapo dol.

Švabska sirotinja na motoru...

Na dopust se hodi zaradi TAKIH zgodb. Ko malo zamenjaš koordinate in tempo, ti morda katera od njih spremeni življenje. Morda zadostuje, da se utrdiš v prepričanju, da moraš biti to kar si in stalno iti naprej. Kdor obstane je preteklost. Kot motor, ki mu nihče čez zimo na roke ne obrne die Welle und die Achse.