Ko bomo vedeli, da delodajalec ni sovraznik, ampak zaveznik, da so delodajalci, delojemalci in drzava v istem colnu, da moramo veslati in metati vodo iz colna, ce vanj vdere voda, bomo mogoce kam priveslali.V sinocnji Tarci so bili otroci spet lacni. Drzava pa samo napoveduje vecje davke, vec inspekcijskega nadzora, vecjo prenormiranost in sploh. Popoln nadzor. Kot bi v druzini otroke ves cas samo pretepal, vzgajal s palico.

No, ko primerjamo plače in BDP v ŠVI in SLO, je seveda koristno upoštevati tudi raven cen, ki je v ŠVI bistveno višja. Zato je veliko bolj smiselna primerjava BDP/capita v "purchasing power parity". Tu doseže ŠVI cca. 58.000 USD, SLO pa cca. 29.000 USD. tako razlika ni 4-kratna, temveč 2-kratna. Kar pa seveda še vedno pomeni, da za ŠVI zelo ne zaostajamo.
Zdaj, utemeljevati to zgolj z ekonomsko svobodo, je pa seveda precej neresno, ne da bi pri tem upošteval cel kup zgodovinskih in ostalih družbenih dejavnikov.
Da je večina držav V in JV Evrope v zadnjih 10 etih izkazovala hitrejšo gospodarsko rast, kot SLO, je seveda bilo povsem pričakovano predvsem zaradi dejstva, ker so štartali iz bistveno nižje osnove in je normalno, da lahko hitreje dohitevajo....bolj po se bodo začeli približevati povprečju razvitosti EU(kjer zdaj nekje že je SLO)težji bo ta končni priključek....

Kaj pa dogovorna ekonomija, pa Mencinger pa to?

"Našim pobesnelim sindikalistom v brk še povprečne osnovne plače posameznih poklicnih skupin v Švici po treh letih izkušenj. V frankih, tako rekoč enako kot v evrih: farmacevt osem tisoč, prevajalec šest tisoč, medicinska sestra 4.500, receptor 3.500, splošni zdravnik osem tisoč, zdravnik specialist 10 tisoč, varuška tri tisoč, poslovna sekretarka 4.500, osnovnošolski učitelj pet tisoč, srednješolski učitelj šest tisoč, strojni inženir sedem tisoč, proizvodni delavec 4.500, skladiščnik 3.500, čistilka tri tisoč. Meja, pod katero so plače 10 odstotkov najslabše plačanih Švicarjev, je štiri tisoč frankov na mesec. Devetdeset odstotkov jih ima višje."

V članku so omenjene plače zdravnikov v Švici, zato še nekaj o plačah v Švici in stroških, ki jih imajo pacienti v zobozdravstvu v povprečju na mesec - intervju s Petrom Lupincem, ki je imel zasebno ordinacijo v bližini Berna - Vir: siol.net, članek Upokojeni slovenski zobozdravnik, ki se mu je v Švici odprl raj.

Peter Lupinc: "... me je oče pregovoril ... naj se raje vpišem na stomatološko šolo ... Po končani stomatološki šoli in odsluženem vojaškem roku sem se poročil in dobil delo v Poljčanah. Tam sem delal pet let, sočasno sem študiral v Ljubljani. Plača je bila zelo nizka, z dvema otrokoma smo živeli v enosobnem stanovanju. ... A mene je bolj mikala Švica. ... V drugih poklicih je družina za teboj lahko prišla po komaj enem letu. Kot zobozdravnik, ki so bili tam takrat zelo zaželeni, pa sem jo lahko takoj pripeljal, dobil sem stanovanje, posojilo za avto. Tako da mi je šlo dobro, otroci so tam imeli prihodnost.

Zdravnik, ki ima svojo prakso, zasluži okoli dvajset tisoč evrov bruto mesečno. Od tega plača 40 odstotkov davkov, deset odstotkov za pokojnino in še nekaj malega drugih odstotkov. Ostane ti polovica. Sam za življenje nisem potreboval več kot pet, šest tisoč mesečno ...

V Švici so zobozdravniki vsi zasebni. Zobozdravstvo ni na zavarovanje. Zavarujete se lahko le za primer nesreče. Pred desetimi, dvanajstimi leti so sicer imeli referendum, ko so socialdemokrati predlagali zobozdravstvo na socialo, a so ga Švicarji zavrnili, ker zakaj bi plačevali za druge. Sem pa izračunal pri svojih pacientih, da jih zobozdravnik v povprečju mesečno stane okoli 30 frankov

Tudi sam sem upal, da bo Slovenija Švica. Zelo sem razočaran nad Slovenci, grdo ste ga polomili. Pri privatizaciji. Ustvarili ste tajkune, določeni ljudje so si porazdelili in pokradli podjetja, namesto da bi iz tega ustvarili dobiček, delo in plače za ljudi, so napolnili le svoje žepe. Potem je tu prevelik javni sektor, pa vse te službe, kjer morajo biti vsi uradniki z diplomami, kar seveda pomeni višje plače. V Švici taka dela opravljajo ženske s triletno šolo."

Več kot odlično in izčrpno!
Se spomni svojega popotovanja po Egiptu. Skupina socialističnih direktorjev (večino časa pod vplivom, pa ne zaradi razkuževanja), arhitektov, strojnikov,.. Najbolj so bili navdušeni nad nomadi, saj je bilo to povezano z revščino, še celo svoje ogrizene sendviče so jim dajali?!?! Nekako niso opazili, da nomad ni vedel, kaj s temi ogrizki početi!? Sami so se pa počutili super superiorne,...fajn se jim je zdelo otrokom talati kulije,itd, da bi pa videli čudeže Egipta, to je pa bilo nekako sproti, če jih je že vodič sploh uspel nabrati nakup od prekomernega vpliva razkuževanja.
Človek si sploh ne predstavlja, kako grozljivo nerazgledan je naš intelektualni segment!

V članku je nekaj soli in ogromno ideologije, ki pa nima nič z ekonomsko svobodo. Ko avtor navaja plače v Švici (ne ve se ali bruto ali neto, praviloma prvo kar pa ni več tako blesteče), zamolči plače na ekonomsko svobodni Kitajski po katerih se kolca našim kapitalistom!

Strukturne reforme v katere nas sili Evropa in politika pomenijo predvsem kitajske plače in penzije ter nič sociale!

Pa še to! Kako bomo svetilnik Evrope in druga Švica so nakladali politiki v Sloveniji, ki imajo največ zaslug za sedanje obupno stanje države in ki se še vedno sprehajajo po protokolarnih preprogah in pijejo šampanjc!

Je pa Švica država z dolgoletno tradicijo, banka celega sveta, urejena in z veliko državnega (ne privatnega!) vlaganja v infrastrukturo. To ima izjemne multiplikativne učinke za standard vsega prebivalstva. Npr. predor Gottrad so zgradili, kljub ekonomski neupravičenosti. Le zato, da so pospešili razvoj pokrajine Ticino! Tako delajo uspešni in pametni. Tudi nacionalni interes tam ni psovka kot v Sloveniji!

V Sloveniji se pa obmetavamo z raznimi izmi, ideologijami, stigamtiziranji, predvsem pa s politiko, ki je daleč najpomembnejša tema! Zato ni treba delati in se imajo nekateri zelo fajn! Nakladanje je dobro plačano! Predvsem za prodane duše!

Ko bo nam začela teči voda v grlo (ko ne bo več zastonj kreditov), bomo tudi mi naredili nekaj več za ekonomsko svobodo. Do takrat bomo pa delali to kar je najlažje - žulili socializem.

Zakaj se pri nas bojijo ekonomske svobode? Zato ker bi si svojo plačo morali zaslužit na trgu,to pa je za mnogopremnoge velikanski problem. Raje napišejo zakon o davčnih blagajnah, da bo več denarja za plače, recimo. Lep dan.

"Moč ekonomske svobode" ali "Ekonomska svoboda je pogoj osebni svobodi" :)

"vsakdo, ki se bojuje proti ekonomski svobodi, je neposredno in osebno kriv za vašo bedno plačo in penzijo danes in v prihodnosti" in neposredno postavlja okvire mnogim izbiram, ki so posamezniku na voljo! Torej krati osebne svoboščine!

Avtor je lepo postavil diametralno nasprotno tezo populističnim "mesečnikom", ki
- ekonomsko svobodo predstavljajo v ovoju "več davkov (več ti vzamem), ekonomsko bolje ti bo šlo" (Ja rad bi videl kako iz finferja drobiž naredit) in
- osebno svobodo bomo dosegli z hiper regulativo, ki bo do najmanjšega detajla predpisala vse osebne situacije v katerih predvidevamo, da se boš znašel in ravnanja, ki so ti v teh situacijah na razpolago. Vse ostalo je sankcionirano :)

Lep primerek je lahko ekonomsko načitani bramor, katerega
- ekonomska svoboda je odvisna od pipice državnih jasli in
- kateremu se s pomočjo "ekonomske svobode" z leti polomi hrbtenico do nivoja, ko mu načitanost izvablja le všečna besedila,
- osebna svoboda pa se reducira na nivo servilnosti in iluzije svobode samega sebe.

Nočemo piškotkov!

Enkraten in poučen članek. Ter komentarji. Sreča, da državljani še lahko pišemo tako odkrito in da vladajoči komy klan (še) ne cenzurira in zapoveduje lagati njihove prazgodovinske sanje v mesečini v naši deželi s prelepo naravo, deželi osvetljeni z rdečimi kresovi.

So za blaženega psihologa prekarci znak
ekonomske svobode ali pohlepov zablode ?

Sodražan

Kitajska si je tedaj poskušala pot v prihodnost tlakovati z državnim lastništvom podjetij in centralnim planiranjem. Strategije sta jim pisala Mramor in Dragonja.

Ob zadnjem citiranem stavku sem se najprej skoraj zadušil od smeha, po petih minutah me je začelo, in še dolgo ne bo nehalo, dušiti od solz.

Bravo, kot zmeraj me avtor BV navdaja z upanjem da v tej državi kdo še normalno razmišlja.

Kako doseči ekonomsko svobodo in razvoj kakršen je na Kitajskem?

Popolnoma enostavno, uporabiš Dengov princip s trga nebeškega miru. Na prve množične demonstracije sindikatov pošlješ vojsko s tanki in jih zmasakriraš. Rdeča mafija, ki vlada temu bananinemu olupku od države, bi z veseljem obujala vrednote "NOB".

... Našim pobesnelim sindikalistom v brk še povprečne osnovne plače posameznih poklicnih skupin v Švici po treh letih izkušenj. ...

... alzo, če jaz zdaj gospoda doktorja psihologije in finančnika z 20-letnimi izkušnjami v upravah in nadzornih svetih družb prav razumem, bi v Sloveniji brez Semoliča imeli 80 tisoč frankov BDP na prebivalca ... eh, jebiga ...

Švica je seveda kronski dokaz, da vse ekonomske teorije Sirizinih ljubiteljev pri nas in po svetu sodijo naravnost v kanto. Švica je kronski dokaz, da se liberalna, fleksibilna, fiskalno odgovorna in na meritokratskih načelih utemeljena ekonomija

Ja, samo ne more biti vsaka ekonomija taka, sploh ce v njej pac zivijo ljudje, ki niso taki.

Glede tiste ocaranosti nad revscino kitajske s strani javnosektorasev: pred nekaj leti je cisto mimo javnosti sel skandal (ki ni bil skandal, ker mediji cesa takega sploh ne pograbijo) ko so nekatere angleske dobrodelne organizacije denar, ki so ga dobile preko CO2 taks/kuponov namenjale za to, da v indiji kmetje uporabljajo namesto dizelskih crpalk za namakanje "okolju prijazne" rocne crpalke.

Kar je efektivno pomenilo, da so zblojeni ekolevicarji subvencionirali to, da so kmetje otroke pobrali iz sol in jih nagnali poganjat vodne crpalke.

Ker so že primerjave s Švico, sem pomislil na preverjen podatek. Še v začetku 20. stoletja, pa tudi med obema vojnama, so ljudje v Švici umirali od lakote. V Sloveniji, kot mi je znano niso. Naj pojasnim. Seveda niso umirali v Bernu ali Zurichu, so pa v zakotnih alpskih dolinah in gorskih vaseh. Kadar je bila letina slaba in zima huda, so umirali od lakote predvsem starejši ljudje in otroci.
Dve državi, Švica in Švedska sta si z drugo svetovno vojno (ok, tudi ZDA, samo oni so tudi kaj naredili za to) najbolj opomogli. Švica z vlogami Židov in drugih, Švedska pa z železovo rudo, katero je prodajala Nemčiji. Danes govoriti o tem, zakaj sta ti dve državi ekonomsko uspešnejši od nas, je morda malo mimo. Seveda sta, zaradi zgodovinskih dejstev (tudi vojne nista imeli že 200 let), seveda pa tudi zaradi geografske lokacije. (što južnije, što tužnije)

Na kratko, kot dopolnilo:
1.) Poročilo »Ekonomska svoboda sveta« vsako leto objavlja nevladna organizacija Svetilnik v sodelovanju s svetovno Mrežo ekonomske svobode. 'Lestvico ES' (Ekonomske Svobode), objavljajo na pobudo treh nobelovih nagrajencev iz ekonomije. ES je predpogoj za druge svobode in konkurenčnost gospodarstva - tudi na tej lestvici padamo iz leta v leto.
2.) Lani je bila Slovenija uvrščena na 105 mesto na lestvici ES, ob bok Sierra Leone-ju. Njena uvrstitev je padla še sedmo leto zapored. Je najslabše uvrščena članica EU (tudi Grčija je boljša..) in država iz ex YU (razen Srbije..).
3.) Slovenijo bremenijo sledeči kazalniki ES: »..preobsežen državni aparat, krčevit davčni primež, nefleksibilen trga dela, preveč regulative, negativni odnos do tujih investicij in šibka pravna država.«

Avtor je v prispevku korektno, na primerih, ilustriral močno korelacijo (povezanost) med ES in napredkom. Žal naše permanentno (trajno) tranzicijske (prehodne) politike in njihovo volilno bazo to ne prepriča dovolj in dalje iščejo nove načine za ohranitev "Status-a quo".

Švica 80.000 frankov in Slovenija 18.000 eur od kje ta podatek? Povsod kjer pogledam ima Švica okoli 60k in Slovenija okol 25k.

Čas je za resno liberalno stranko.
Namen: zvišanje blaginje vseh državljanov v naslednjih 8 letih ( upokojencev, delavcev, kmetov, študentov, podjetnikov, otrok, bolnikov, družin, …. )
Glavni cilj preprost; uvrstiti se na sam vrh lestvice ekonomske svobode na svetu.
Ukrepi za dosego cilja so jasni in razvidni iz npr. Švice.

Poba, vzemi si čas in pojdi za en vikend še v Švico ter se pogovori s srečneži, kako potrošijo vse te tisoče frankov. Švicarski učitelji (tisoče njih) so se takrat po Kitajski verjetno vozili z Bentlyjem, ti (veliki podjetnik in slovenski učitelji) pa z avtobusom...

Kot zanimivost, ko že govorimo o ekonomski svobodi-prostem trgu itn.

Approximately 80 percent of gross farm income can be attributed to government intervention.

Read more: www.nationsencyclope...z3bSz6OWNY

»Najlepšo rožo bom izbral in svoji ljubici jo dal;
Saj bodem, če sem tudi kmet, enkrat še vèndar knezov zet.«
Simon Jenko: Knezov zet