top!

Hehe, malo za uravnoteženje medija oz. nekaj za vsegliharski tojemoznosamovsloveniji krožek: pocelemsvetujeisto.

"... in postaviti mehanizme na podlagi tržne namesto birokratske logike, poslovne namesto pravniške logike."

Kar birokratska logika zajeba, nobena tržna logika ne odjeba.
Kar pravniška logika zajeba, nobena poslovna logika ne odjeba.
...
...

Kar so v 25 letih zajebali, tega v naslednjih 25 ne bomo odjebali.

V Sloveniji ima skupina državljanov (mislim da 5000) pravico vložiti zakon. Ne vem ali se je to sploh že kdaj zgodilo, pa vendar vsaka stvar je enkrat prvič.

Sedaj sei pa zamislite da se spiše zakon po predlogih g.Vodopivca in se ga vloži v parlamentarno proceduro.

Sedaj pa teoretični scenarij, kjer je vsaka podobnost z vskadanjo situacijo zlonamerna:
- ZL in SDS takoj apriori proti saj bi tak zakon prinesel ogromno število na novo brezposelnih oseb
- S tem zakonom stopiš na žulj stečajnim upraviteljem. Stečajni upravitelj (ni važno kdo) je prijatelj od prijatelja, ki sedi v parlamentu pri Desusu. Seveda stečanikom. Odide recimo pol glasov Desusa
- Cenilec pa je brat poslanca Desusa in ode še ostala polovica glasov
- Ker bi stečaj takoj doletel bratranca od prijatelja od poslanca ZAB gresta 2 glasova poslancev

Sedaj pa še smetana:
Takle zakon bi bil všeč SDSu. Potem pa v SMCju, ZL,SD, ZAB,Desus takoj sklenejo, da če je pa tak zakon u redu SDSu potem pa že ne more biti kaj prida.

Bravo! Zelo zdrave ideje in predlogi.

1) Dokoncna kontrola lahko se vedno ostane v rokah sodisc, ki pa morajo imeti bistveno manjse pristojnosti (namesto tega jih morajo dobiti upniki). Stecajna sodisca poznajo tudi drugje po svetu.

2) Svet modrecev, ki bi imenoval sprotne stecajne senate bi se v sloveniji hitro izrodil v novo obliko prijateljev v stecaju, in po takem predlogu ne bi nad sabo imel nobene instance. Grozljivo. Na sodnika imas vsaj teoreticno moznost pritozbe. Ampak, kot ze receno, resitev ni v tem, ampak v tem, da se sodisca ne vtikajo v vsebinsko naravo stecaja.

3) Upniki bi seveda morali dobiti totalno kontrolo nad podjetjem, nad katerim se je zacel postopek stecaja (sodisce bi pa moralo paziti le, da se stvari odvijajo v okviru zakonodaje). Problem, ki ga avtor ne naslovi, je v tem, kako iz slovenskih tajkunskih hobotnic (npr DZS!) izlociti povezane upnike. Da se ne bi kar naenkrat zacelo dogajati da podjetja pred stecajem kar naenkrat dobijo upnika, katerega terjatve so bistveno vecje od vsote vseh ostalih, za upnikom pa stari lastniki...

"Pristojnosti nad insolvenčnimi postopki je treba dati novoustanovljenemu finančnemu tribunalu. V ta tribunal naj imenujejo po nekaj najkredibilnejših, strokovnih in etično nespornih predstavnikov najpomembnejše banke, revizijske družbe, svetovalne družbe, borzne družbe in upravljavcev premoženja, lahko tudi združenja menedžerjev in nadzornikov in odvetniške zbornice. Torej ljudi, ki razumejo posel in finance in so sposobni in se upajo o tem tudi odločati. Ta tribunal potem za posamezne primere iz svojih vrst imenuje tri- in petčlanske senate, odvisno od obsega stečaja in instance odločanja. Predpisani roki morajo biti kratki, odločbe pa vsebinske, ne formalne. Odločbe druge instance tega tribunala so dokončne in ne morejo biti predmet postopka pred rednimi sodišči. Morajo pa biti člani senatov odškodninsko odgovorni, če se jim dokaže nerazkrit konflikt interesov, korupcija, namerna zloraba ali velika malomarnost."

verjetno je glavna sibka tocka ta del. koncept je sicer jasen in resitev je videti ocitna. however.

po analogiji - ce bi tak predlog podal v kontekstu vodenja drzave (torej bolj ljudske teme) in ne stecajnih postopkov, bi brzkone ze dezevali odzivi "ma kaksen svet modrecev, itak bo kucan nastavil svoje" in potem zraven se kaj o tem, kako hinavski in podkupljen da je avtor.

tudi ce pustimo to zgornjo knee jerk reakcijo, je po moje zelo aktualno vprasanje, kako dobis zadostno maso ljudi z lastnostmi, kot si jih opisal. ki povrhu zelijo biti na mestu, kjer obstaja dejanska odgovornost (saj je ta pomemben del koncepta).

z otezevalno okoliscino, da odgovornost pa se ugotavlja "po rednem postopku", torej skozi sodisca. ce ta del vzamemo kot good enough, potem je recimo good enough sodba jansi, saj je sla skozi sodisca.

izven tega prakticnega, niti slucajno zanemarljivega cost/benefit vprasanja pa je se recimo temu "sistemsko vprasanje" - v bistvu zelis prosvetljenega diktatorja (s komponentno odgovornosti, tako da cisto 100% diktator ni). strinjava se, da je prosvetljena diktatura super, *ce jo le lahko dobis*. ta "ce" je pa zato, ker je zgodovinski vtis, da je cloveska roba taka, da so primerni kandidati zelo redki in pokvarljivi.

po moje sicer drzi, da pridejo situacije, ko ne mores drugega kot racunati na supermene. torej na to, da bodo volan vzeli oziroma bo dan enim frajerjem, ki dejansko imajo zelo redke lastnosti, na katere na splosno pri ljudeh sploh ni pametno racunati. in ki jih bodo povrhu uporabljali "za narodov blagor" brez tega, da bi to bilo kamuflazno ime za njihov zep.

in ko taka situacija je - ja, zdaj je - lahko predvsem drzis pesti, da se bo res zgodil cudez in se bodo taksni zgodovinsko izjemni posamezniki pojavili in vse lepo odigrali (tako s svoje strani kot to, da ne bodo slucajno krizani). da pa bi to bilo nekaj, za kar se zaneses, da nacrtno in po zelji nastane, tako kot zelis - v to pa dvomim.

ne, nimam lepe druge resitve, samo tezim, sorry :) vseeno mislim, da ne tezim cisto brez veze (valjda, saj najbrz vsak zase to misli). ker hocem povedati predvsem to, da teoreticno lepa resitev v praksi lahko komot izpade kot samo povecanje moci brez povecanja sposobnosti in odgovornosti; oziroma bi bilo presenecenje, ce ne bi.

Zelo dobro Blaž!
*****

Pristojnosti nad insolvenčnimi postopki je treba dati novoustanovljenemu finančnemu tribunalu. V ta tribunal naj imenujejo po nekaj najkredibilnejših, strokovnih in etično nespornih predstavnikov najpomembnejše banke, revizijske družbe, svetovalne družbe, borzne družbe in upravljavcev premoženja, lahko tudi združenja menedžerjev in nadzornikov in odvetniške zbornice.

To bo spet kruha za "naše"...

Avtor je zadel bistvo problema!

Samo njegova rešitev je pa tipično slovenska - odkrivanje tople vode in izmišljanje nekih svojih variant. Kot Kardelj, ki je moral izumljati svojo varianto komunizma (pa ni delovala), kot Mencinger, ki je izumljal svojo varinato kapitalizma (tudi ni delovala), sedaj še Blaž izumlja svojo varianto insolvenčne zakonodaje (šala). Zgleda je nekaj v zraku v Ljubljani, v megli z barja verjetno. Plus za dobronamernost, vsekakor.

Ampak zakaj je tako težko pogledat malo čez planke dobre prakse iz normalnih držav, npr. Nizozemske, kjer imajo insolvenčni zakon še iz leta 1893 (!!), ki preverjeno deluje in z njim ni zajebancije (ne predvideva prisilke, jasno, v stečaj greš pa lahko že zaradi dveh neplačanih računov, če zajebavaš upnike in te prijavijo. nl.wikipedia.org/wik...Nederland)

Sploh bi bilo še precej stvari, ki bi se jih dalo copy-pastat iz NL zakonodaje (npr. njihov ZGD in davčno zakonodajo, pa legalizacijo prostitucije in rekreacijskih drog, pa še kaj).

Komu služi stečajni zakon s 595 členi?

Enostavno - 595 uradnikom na Ministrstvu za gospodarstvo, 595 goljufom, ki jim naša javnost (beri mediji) pravijo 'gospodarstveniki' oz, 'bankirji'.

ps. 'bankir' je lastnik denarja, oz. lastnik banke. Vsi ostali so 'bančni uslužbenci' in v Sloveniji ni nobenega bankirja, večinoma je beseda 'bankir' v Sloveniji sopomenka za goljufa. Ironija je v tem, da tega FDV novinarji ne vedo.

Odlično.
Malo je prispevkov s tako konkretnimi predlogi za izboljšanje insolvenčnih postopkov. V slednjih se resnično kar tre nekompetentnih in preračunljivih posameznic/kov. V poslu je čas denar in vsako zavlačevanje, pasivnost in izigravanje povzroča nepotrebno gospodarsko škodo, zato je treba pod »nujno« zamenjati slabe in nepregledne predpise, ustanoviti, npr., predlagani 'finančni tribunal' in prekiniti z dosedanjimi škodljivimi praksami. Na potezi s(m)o ostali, predvsem vlada, zbornice in združenja.
Spremembe so možne, vprašanje je samo, če obstaja tudi prava volja.

SAJ NI RES, PA JE!

Glede na to, da so zelo uspešni strokovnjaki, med katerimi je tudi dr.Nina Plavšak, poleg pa tudi prof.dr.Marijan Kocbek, sklicujoč se tudi na določbe nemške prevzemne zakonodaje, venomer zagotavljali, da je tudi z novelami zakona o prevzemih ZPre-1, na maksimalni možni načim poskrbljeno za varstvo malih delničarjev, se to, vse do danes še ni uresničilo.
Kljub temu, da sta na predavanjih organiziranih pri Nebri venomer zagovarjala varstvo malih delničarjev, sta prof.dr.Marjan Kocbek ter prof.dr.Rado Bohinc venomer zagotavljala, da je na zadovoljiv način poskrbljeno za manjšinske delničarje, se je to v naši vsakodnevni praksi, povsem izjalovilo in izničilo. Dejansko za množične in krivične iztisnitve malih delničarjev (squeeze out) najprej pri certifikatni pri(h)vatizaciji, potem pa tudi iz mnoštva delniških družb, ki so presegle prag 90% lastništva, je pokazal, da še zdaleč ni tako in da so predvsem mali delničarji, to razlastninjenje kot zmanjšanje lastnega premoženja čutili v svojem žepu.
To se je vseskozi dogajalo proti njihovi volji in proti njihovemu hotenju, s tem, da so bili v določenem obdobju, za to, kar sami niso hoteli in niti dali soglasja, polek tega še nepravično obdavčeni.
Tako so jih tudi proti njihovi volji in hotenju izključili iz lastninskih upravičenj, izplačilu vseh morebitnih prihodnjih dividend delniških družb ter ostalih možnosti in pravic pri upravljanju družb.
Tako so z različnimi manipulacijami z malimi delničarji, pogostoma z velikimi zmanjšanji njihovega osebnega premoženja, ki so jih pridobivali z lastninskimi certifikati, končala zgodba o velikem uspehu slovenske pri(h)vatizacije. Za vse to je bilo potrebno slediti le določbam zakonov, saj je bilo vse v skladu z zakonodajo, za kar so seveda poskrbeli njihovi avtorji. Vse drugo je bilo le izvajanje njihovih določil, saj so imeli prosto pot za osebno iniciativo, kar jim je s ubogljivim kreditiranjem bank, prineslo nesluteno slavo in bogatstvo, ostalim pa samo bedo in obubožanje.

ZFPPIPP
www.uradni-list.si/1...t?id=84418
www.mp.gov.si/filead...-vlada.pdf


Aktualna vprašanja insolvenčnega prava 2014
www.gvzalozba.si/si/...rava-2014/
www.zdruzenje-ns.si/...topkih.pdf

BOBU BOB

"V državah se mora vzpostaviti okolje, kjer bodo podjetja želela investirati, posamezniki pa sposobni trošiti."
Matej Šimnic, analitik
Petek, 3.oktober 2014
nov.vecer.com/bob.aspx?d=1

Pri nas se stečaji začnejo kot v partizanskih filmih:
"drugovi, ovaj će rat dugo da traje ali zna se da naše žrtve neće biti uzaludne".
Kako se stečaji nehajo pa nam je že jasno; po koncu največ ostane skrivačem in izdajalcem!!!

Pisec članka je zadel bistvu glavnih problemov stagnacije oziroma razvoja našega gospodarstva. NAmreč prav na točki, kjer sodišča odločajo o neki usodi podjetja se dogaja, da sodniki nimajo strojovnega znanja in potem odločajo. Sam dobivam občutek, da je to delano namerno po sistemo kanonskega prava, kjer mora soditi o neki zadevi največji teleban in potem kdo bo ga prepričal. Sočasno pa vsi ugotavljamo, da je veliko stvrari še po kazenskih postopkih in niso zaključene. TAko imamo primere, kjer se o nečem odloča, kar pavšalno. ZAto je potrebno uvesti odgovornost sodnikov in tožilcev v celoti. Sodni izvedenci pa so poglavje zase. So primeri, ko sodni izvedenec piše neko mnenje tako malomarno, da se ga sploh ne more uporabiti ali pa če se ga uporabi so vsi znaki kaznivega dejanja in takšna sodba nima neke vrednosti. Torej je storjena škoda ogromna.

SAm vidim glavni problem v tem, da so vodstva podjetij gradila razvoj na izsiljevanju subvencij za ta ali ono področje. TAko se dogaja, da imamo recimo na področju produktivnost popolnoma zgrešeno zakonodajo. NAmreč podjetje dobi subvencije za zaposlovanje invalidov. Tukaj je protislovnost. NAmreč če podjtje vlaga v modernizacijo delovnega mesta in z tem izboljša delovne pogoje kateri imajo za posledico boljši delovni proces, k iboljše vpliva zdavje ljudi proizvede manj invalidov bo kaznovano, ker ne dobi subvencije iz prej navedenega naslova. Tista podjetja, ki ne vlagajo v razvoj in modernizacijo delovnega okolja pa dobijo subvencije, saj prihaja do povečanega števila obolevnosti, kar ima tudi vpliv na invalidnost delavcev pa dobijo iz tega naslova subvencije, saj z zaposlovanjem invalidov dobijo določene subvencije. ČE pa gledamo produktivnost pa roko na srce z kladivom in sekiro pa še mogoče z lopato pa res ne moremo programirati mikroprocesorjev.

Prej navedeni primeri se potem bremensko preselijo na ostala zdrava podjetja v obliki povečanih dajatev in spiralni pogrom je neizbežen na teh točkah. Rešitev je, da se to področje reši v celoti in uvedejo bonusi in malusi, da se ne obemremenjuje drugih podjetij.

navodilo snovalcem gornje blesarije na račun davkoplačevalcev :

Avoid contact with camels
Do not drink raw camel milk or raw camel urine
Do not eat undercooked meat, particularly camel meat

Se popolnoma strinjam, 150 členov bi bilo dovolj,

Preprosto, logično, jasno... Kot je zapisal avtor, nam v Sloveniji krojijo usodo teoretiki in birokrati, ki bore malo vedo, za kaj se sploh gre. Vse bi bilo tako preprosto, če bi se reševanja težav lotevali s kmečko pametjo... Menim, da smo postali okorela (post jugoslovanska)družba, ki nima volje preseči svoje majhnosti. Za dva milijona ljudi odkrivamo toplo vodo, kot da bi imeli dvesto milijonov davkoplačevalcev in bi si lahko privoščili financiranje neumnosti... Žal bodo naši otroci zato reveži.

Ni problem zakonodaja, problem je neaktivnost upnikov. Ti imajo na voljo kup instrumentov (takojšnja izterjava, ovadbe in tožbe odgovornih oseb zaradi oškodovanja, zahteve po izkazu premoženja dolžnika, takojšnja zahteva stečaja itd.), preko katerih prisilijo dolžnika da odreagira, a večina upnikov pasivno opazuje in čaka na razplet. Na izterjavi je potrebno aktivno delo! Predhodno pa zavarovanje terjatev, na čemer pa upniki ne naredijo nič. Potem se pa čudijo in preklinjajo nad zakonodajo, češ, dal sem mu milijon na lepe oči, sedaj mi pa ne plača, država pomagaj! Aha.

Dragi moji, če menite, da bo država in zakonodaja reševala vaše neumnosti, ste res neumni. Pa lahko zakonodajo sto krat popravite.

In preden mi karkoli očitate, govorim iz lastnih izkušenj, saj sem v dolžniško upniških razmerjih izgubil precej premoženja. A za to ne krivim državo in zakonodajo, temveč lastno nepravilno ravnanje pri zavarovanju terjatev in zaupanju do poslovnih partnerjev.

Šele če ste storili vse, res vse, za zavarovanje terjatev, pa ste izgubili premoženje, se lahko sklicujete na slabo zakonodajo. A taki primeri so redki, zelo redki. Tako da...

Ja pri nas se velik reči rado vleče, razteguje in nateguje v nedogled, od spredaj, od zadaj ter postrani. Tko po določenem času postane skoraj vseen, če so bli računi plačani saj je itak že vse šlo samo od sebe cugrunt. Se pravi družba predvsem rada pobere dobiček za račune je pa ne skrbi preveč.