Uau, ne vem če prav razumem, ampak če bodo naši ministri oziroma državne banke prepoceni prodali premoženje, se jih bo dalo tožit oziroma bo NPU in specializiranio DT proti njim uvedel preiskavo?

Kjer je denar, tam je tudi drek.

To je resno tveganje, ki se mu izpostavljajo tisti, ki v imenu države vodijo privatizacijo podjetij v državni lasti (uradniki na ministrstvih, zaposleni v SDH in KAD). Kadarkoli 15 let (zastaralni rok) po izvedeni prodaji se jim lahko očita kaznivo dejanje nevestnega dela, na primer za to ker so podjetje A prodali po tržni ceni 100 EUR za delnico, če je pa potem čez nekaj let vidno, da je podjetje vredno (po tržni ceni ali pač tako ocenjeno s strani cenilcev) vredno 150 EUR. Torej se jim očita, da so "oškodovali" državo za 50 EUR kupnine po delnici.

Iz časovne razdalje nekja let je jasno, da bi bila morda cena drugačna, oz. po bitki je lahko biti general.

To je tudi en od razlogov za mečkanje pri privatizaciji, in čakanje na boljše cene kot je trentuna tržna. Izjeme so seveda prodaje na dražbah v priemru stečaja, ampak do tega itak redko pride.

Ravno zaradi tveganja, da bo nekdo (in ta se bo zagotovo našel, na primer iz nasprotne politične opcije) vložil zoper prodajalce ovadbo zaradi oškodovanja zaradi prodaje po domnevno prenizki ceni, je glavni razlog za počasno privatizacijo. Morda be pomagala vnaprejšnja zakonska obljuba o imuniteti pred kazenskim pregonom.

OMG, čisti finančnik in nedolžnost? Ne me basat, če ne bi bila ona bi bil pa on,
Strouss Kann al kwa že, pošten in spoštovan financar, pa Kramar, Kordež ali kdorkoli.......!