A zobčeva bo odločala o janševi pritožbi?

Kot bi o moji pritožbi odločala nečakinja(pa še ta bi bila bolj neodvisna).

Kriminalci na sodišču meljejo naprej. Še dolga je do konca sodnih počitnic, potem pa se itak začne obdobje dopustov, pa tu so še lokalne volitve in seveda vrnit v ponovno obravnavao šele po novem letu.

Janša dobro so te obdelali ti skorumpiranci.

Ferlinca je Majda Potrata naučila, kako se s prižgano peterdo češe. Zdaj se mora začeti le še s segedinarjem farbat' in če še ni, bo pa kmalu ... izrezana potrata.

Dobro, samo da JJ sedi na Dobu, drugo je nepomembno!

Razočarali ste nas, ga. podpredsednica. Zobčevo "uničiti" in odstraniti takoj, je ukazal Ferlinc. Njemu gre pa ja verjeti, čeprav se s "svojim" obsojencem sprehaja po Mariboru! Kamere ga ujamejo, on pa pravi, da je to zlepljenka iz las, rok in nog-torej iz 3 delov, kar pa ni on...

Tole izločanje je kar nekaj. Zdaj so kao pokazali, da so pošteni na vrhovnem sodišču, ker kao Zobčeve niso izločili hehe. Itak Janša nima niti 5% možnosti na vrhovnem sodišču, ker imajo levaki večino.

Najbolje, da se vsi sodniki izločijo iz pravosodja, po možnosti pa kar iz planeta Zemlja direkt v vakuum vesolja in tam pametujejo.

They're out of this world already.

Kdaj bo pokvarjeni koštrun odgovoril na vprašanje Matoza: zakaj je izločil dokument iz finskega sodnega spisa, ki popolnoma razbremenjuje Toneta Krkoviča (ugotovitev vodstva Patrie, češ da je Krkovič v pokoju in popolnoma nerelevanten pri odločanju, zato ni noben "faktor za morebitno podkupovanje)?

Namerno ga je prikril tako sodišču (ki bi se mu tako podrli skrbno skonstruirani "indicni krogi"), kot obrambi (ki bi ga lahko uporabila v korist svojega klienta).

Seveda se rdeče krivosodje dobro zaveda, da je tovrstni "fishing dokumentov" iz tujih sodnih spisov protizakonit, zato takšne pobesnele obtožbe Fer-linča, da gre za falsificirane in nerelaventne dokumente.

Gravž!

Podpredsednica Vrhovnega sodišča Nina Betetto je zavrnila predlog tožilca v zadevi Patria Andreja Ferlinca (na sliki spodaj), da se vrhovna sodnica Barbara Zobec izloči iz odločanja o zahtevi za varstvo zakonitosti.

Zahtevo je v imenu Janeza Janše podal njegov zagovornik Franci Matoz. Dodajmo, da je včeraj Betettova zavrnila tudi zahtevo za izločitev sodnice poročevalke Vesne Žalik, več v članku Janševa zahteva za izločitev sodnice poročevalke zavrnjena.

Betettetova mora odločiti še o zahtevi tožilske strani po izločitvi sodnika Marka Šorlija.


............................. dajte tole klobasanje zeloooooooooo počasi še enkrat prebrati!

Pomenljivo pa je, da Betettova ŠE NI ODLOČILA o izločitvi Šorlija, kar lahko pomeni, DA BO UGODILA PREDLOGU tožilstva???

To z izločitvijo Zobćeve je res čudna ali pa namerna odločitev, ki hoče nekaj sporočiti bodisi SDS-U bodisi njegovim vernikom.

Kaj hoče sporočiti ?

To, da imajo sodniki osebno integriteto in da kakšni taki za lase privlečeni razlogi kot jih dostikrat navaja SDS niso upoštevanja vredni.

Neizločitev Zobčeve je torej neki novi kriterij......neki novi standard, ki dejansko daje klofuto vpitju SDS-a.

Skratka, brani sodstvo in sporoča kričačem ....da se kar tako z rajo na ulici ne da izločati sodnikov.

No, sicer pa se bodo kmalu začele spremembe tudi v SDS-u , ko se bodo začeli intenzivneje odvijati tudi drugi......dosti bolj resni ......postopki zoper JJ.

Janša se lepo sprehaja po okolici Mokronoga......2x na teden gre lahko za 5 ur malo okrog in je vsakič na obisku ali pikniku pri drugem pristašu SDS-a, ki jih je na Dolenjskem precej.

Če je to zapor, da lahko ti pisariš cele dneve, igraš športne igre, imaš 2x na teden lahko obisk žene in pač greš z njo v kak vikend od prijatelja ali političnega somišljenika.........potem tej državi res več ni pomoči......to je celo neke vrste oddih ali dopust......ni ti treba preoblačiti otrok, brisati riti, ne rabiš pomivati ali hoditi po trgovinah z ženo.......lepo srfaš, pišeš, gledaš TV.....2x na teden lahko seksaš, če ti je.....skratka, ni mu nič hudega v primerjavi z zaporniki, ki so ukradli kuro ali vlomili v kak čebelnjak in so kasirali 3 leta zaprtega oddelka na Dobu.

Fant te toplice hoče še vnovčiti politično, vendar mislim , da je z njim res konec in se to ne bo izšlo, saj bodo počasi tudi tiste tete in strici, ki jih pripeljejo pred sodišče, dojeli, da z njim nekaj res ni v redu.

V obeh primerih se z odločitvijo podpredsednice vrhovnega sodišča Nine Betteto strinjam s pripombo, da če je nekaj "neprimernosti" dovoljeno odvetniku (plačujejo ga stranke), to ne more biti dovoljeno v primeru javnega uslužbenca vrhovnega državnega tožilca Andreja Ferlinca, ki ga plačuje država Slovenija.
Njegov napad na svoja stanovska kolega je sramota in nizkotno dejanje, ki kaže na to, da ta vrhovni državni tožilec ni vreden zaupanja!

Znamke (angl. "brands"), tudi tiste lokalnega pomena, so sorazmerno redke, saj mora biti za njihov nastanek izpolnjenih kar nekaj pogojev. V medijskem svetu, posebno tako majhnem, kot je slovenski, je do znamke še posebej težko priti in je lahko le plod dolgoletnega trdega dela posameznikov. Zato bi pričakovali, da bodo dosežki izjemnih novinarjev standard, ki si ga naj postavljamo in mu sledimo ostali. Nekoliko presenetljivo je, da smo v Sloveniji jeseni 2013 ostali kar brez dveh tovrstnih standardov.
www.portalplus.si/26...de-z-neba/
Kazus prvi

Avtorja Pogledov Slovenije sta v vizualne medije vpeljala provokativno, s solidno argumentacijo podprto raziskovalno novinarstvo, ki je v slovenskem prostoru velika redkost. Ni bilo malo političnih in drugih "hohštaplerjev", ki se ne bi potili, vrteli in zvijali skozi 90 minut njune oddaje.

Slovenski družbi je to prijalo, pa mislimo, da ne toliko v smislu zadoščenja ob pogledu na borne kreature veljakov, kot v tem, da sta avtorja na vsenacionalni ravni odkrivala nova obzorja. In preko 200.000 gledalcev je njun trud nagradilo z zvestim spremljanjem oddaje: Uroš Slak in Bojan Traven sta postala "brand".

Ko smo prvič slišali, da RTV Slovenija razmišlja o ukinitvi njune oddaje, smo pomislili, da se je kot v Asteriksovem stripu, vodstvo odločilo, da v javnem zavodu ne bodo več dihali. Ko otročarijam vodstva le ni bilo videti konca, so pričenjali spominjati na podjetje, ki je proizvajalo visokotehnološki proizvod, recimo zdravilo z visoko dodano vrednostjo, katerega stroški prizvodnje so bili razmeroma visoki; potem so se čez noč odločili, da je visoka dodana vrednost zdravila nepomembna, da so visoki stroški proizvodnje nesprejemljivi in da ga bodo nadomestili s cenejšim in manj učinkovitim zdravilom. In ko so prišli na trg, za njihov drugorazredni proizvod ni bilo zanimanja. In so bili presenečeni le v vodstvu.

Kazus drugi

Če je od nacionalke kot levo konservativnega medija še mogoče pričakovati takšen suicidalni nonsens, pa bi od prominentnega (neo)liberalnega dnevnika v tuji lasti pričakovali boljše umevanje tržnih mehanizmov.

Avtor tiste četrtkove kolumne Public Enemy je 10 let s filigransko natančnostjo in prvimi principi ekonomske znanosti seciral patologijo slovenske mikro in makroekonomije. In "following" ni izostal: kolumno je vsak teden prebralo nekaj 10.000 bralcev elektronske izdaje ob približno dobrih 10.000 bralcih tiskane izdaje. In Stanislav Kovač je postal "brand".

Če uporabimo enako metaforo kot v prvem kazusu, je tudi v tem podjetju imelo zdravilo visoko dodano vrednost, s tem da so bili poleg tega stroški proizvodnje izjemno nizki. Kolumna Public Enemy je imela tako vse značilnosti "blockbuster" zdravil in pričakovali bi, da bo menedžment vsaj vzdrževal svojo "molzno kravo". Pa očitno tudi v tem primeru menedžment raje ne bi dihal: od zunaj je videti, da se jim sploh ni zdelo vredno proizvajati, ne glede na vrtoglavo dodano vrednost končnega proizvoda.

Manjšo napako v ovojnini zdravila* so izkoristili, da so umaknili zdravilo s trga in ga zamenjali s po njihovem mnenju terapevtsko enakovrednimi nadomestki. Trg ni delil njihovih kriterijev o terapevtski enakovrednosti in podobno kot v prvem primeru, so bili edino v menedžmentu presenečeni, ker njihova nadomestna zdravila niso imela bralcev.

Sklep

"Brand" je po svoji percepciji progresiven: pomislimo samo na McDonald's in Coca Colo, skrajno konservativni znamki zdravju škodljivega hitrega prehranjevanja in sladkih pijač, ki ju je svet vseeno dojemal kot prinašalca demokracije in visokocivilizacijskih vrednot v dežele v razvoju.

Uroš Slak, Bojan Traven in Stanislav Kovač so v nasprotju z omenjenima globalnima znamkama progresivci tudi v vsebinskem pogledu, zato ni presenetljivo, da jih je slovensko medijsko konservativno okolje potisnilo na obrobje. Si potemtakem lahko dovolimo trpko, otožno misel, da je konservativizem slovenskega medijskega prostora – bodisi levega ali liberalnega – pač le odsev slovenskega političnega konservativizma? In čeprav ne moremo storiti prav veliko, se vsaj lahko izognemo dobro znani kritiki nedolžnega opazovalca.

*Primer "manjše napake v ovojnini zdravila" je poučen, zato ga nekoliko podrobneje komentirajmo: v spornem naslovu zadnje kolumne Public Enemy "Veleškodljivca Jožeta Mencingerja pred sodišče!" bi lahko uredništvo časnika Finance recimo postavilo besedo sodišče v navednice in se izognilo hrupu za nič. V odgovoru na kolumno je profesor Mencinger povlekel paralelo s predvojno nacistično Nemčijo, a žal takšna hiperbolična samoprimerjava z žrtvami holokavsta nujno trivializira nepredstavljivo človeško trpljenje.

"...rdeča luč za izločitev sodnice tudi Ferlincu" - takšne so v Nemčiji po združitvi izločili za vedno.