V takšnih situacijah se seveda takoj začne porajati vprašanje, kaj prizadeta država stori, da ne bi prihajalo do takšnih katastrof in kako jih rešuje.

Za čist osnovni primer lahko vzamemo bivše poplave v Sloveniji in funkcioniranje naše države. Za primer vzemimo recimo temu dve skrajnosti za katere komentar ni potreben:

1.) kljub opozorilom stroke država in lokalna skupnost z lahkoto sprejemata prostorske akte in izdajata dovoljenja za gradnjo na plazovitih in poplavnih območjih
2.) Ob podjetniški pobudi (primer pivovarja iz Gornje Radgone) državna administracija zakrkne in iznajde 1000 in eno oviro za onemogočanje koriščenja vode, ki jo toplo sprejmejo samo nekaj metrov stran (ironično: na drugi strani reke).

Vsekakor so kastrofe neprijeten dogodek za ljudi in lepo je, da smo v teh primerih solidarni in vsi priskočimo na pomoč. Po drugi strani pa nam takšni dogodki zelo lepo razkrirejo, kako dobro deluje država in ali nas je z mehanizmi, za katere plačujemo, sposobna v največji meri obvarovati ali vsaj zminimizirati posledice takšnih katastrof.

Kaj nas niso tile Srbi leta 91 napadli in nam razjebali velik del države? Pustimo jih naj malo plavajo...

Nacionalizem in nevednost gresta vedno z roko v roki.

Pameten človek,ki malo pozna zgodovino, bi se takoj spomnil kako so Srbi leta 1941 vzeli k sebi na tisoče slovenskih družin in jih hranili do konca vojne.

Slovence so izgnali iz Štajerske , Gorenjske in Korođke Nemci, ki so hoteli narediti deželo spet nemško kot je rekel v MB Hitler.


Če torej malo zvagamo 8000 Slovencev na hrani v in stanovanju v Srbiji nekaj let v primerjavi z nekajdnevno akcijo naše CZ, najbrž razliko dojamejo tudi najhujši nacionalisti.

Vsak pameten se tudi strinja, da bi administratorji morali tiste s sovražnim govorom najprej opozoriti, potem izbrisati oz. blokirati.