Najprej je potrebna konferenca, na kateri bi upniki južnoevropskim državam in bankam odpustili del dolga. Med upniki, ki bi izgubili del svojih terjatev, morajo biti javni subjekti, predvsem pa ECB, ki trenutno v velikem obsegu nadomešča zasebne posojilodajalce.

Drugič, tiste države članice evrskega območja, katerih pot do vnovične konkurenčnosti z nižanjem cen in plač je predolga in prenaporna oziroma katerih družbe zaradi uvedbe varčevalnih ukrepov tvegajo razpad, morajo začasno zapustiti monetarno unijo.

Uf, HW Sinn je pa tu kar mocno zasukal barko. Le kaj se je vmes zgodilo v Nemciji? Se pred casom je zastopal edini recept, da morajo juzne drzave pac sparati in sparati in nasparati toliko, kot so dolzne severu, pa bo.

Je tudi on malo pogledal dejanske makroekonomske kazalce po jugu evrope?

"Edini odgovoren za ta polom je evro"

"Če mislimo resno s poglabljanjem evropske integracije, moramo sprevideti, da za reformo evra od temelja navzgor ne obstaja nobena verodostojna alternativa"

"države članice evrskega območja, katerih pot do vnovične konkurenčnosti z nižanjem cen in plač je predolga in prenaporna oziroma katerih družbe zaradi uvedbe varčevalnih ukrepov tvegajo razpad"

"potrebna konferenca, na kateri bi upniki južnoevropskim državam in bankam odpustili del dolga. Med upniki, ki bi izgubili del svojih terjatev, morajo biti javni subjekti, predvsem pa ECB"

opa. dolgo je trajalo. eppur si muove.

orignal je tu: www.project-syndicat...on-project

Tokrat me je Sinn razočaral.

Nobena od radikalnih rešitev, ki jih predlaga, politično ni in ne bo izvedljiva. Niti USE, niti prostovoljen izstop posamezne članice, niti neko revolving door valutno območje. Glede evra se bo počasi šraufalo posamezne tehnične detajle, ne bo pa nobenih radikalnih sprememb.

TUdi ni potrebe po radikalnih rešitvah, prizadete države so deflacijske prilagoditve v glavnem opravile in imajo vse po vrsti pozitiven tekoči račun, finančni sistem je pa tudi stabiliziran.

Evro ima nedvomno pomembne prednosti, ima pa tudi vsaj eno nemajhno slabost: ob pomoči Bruslja ga razvite države lahko zlorabljajo za »kolonizacijo« manj razvitih evropskih držav. To je predvsem Nemčija tudi v polni meri izkoristila in Evropi zaradi njenega ravnanja grozi razpad. To ji seveda ne ustreza in zato se postopoma pripravlja na popravke svoje politike do EU. Tako gre razumeti tudi prispevek, ki ga komentiram. V tem kontekstu je avtorjevo razmišljanje sprejemljivo in ga torej kaže podpreti.