problem se bo začel ko se bo nemški stroj ustavil saj banke komaj še uspevajo sledit trendu industrije ker kupci nemških izdelkov postajajo vedno manj solventni.


Balkanske državice tudi kupujejo vse na kredo pri njih in špage počasi zmanjkuje !

Tak sistem smo imeli tudi v Sloveniji, a smo ga z "naprednim, socialističnim usmerjenim izobraževanjem" žal uničili. Nekdanji "majstri" pa so v tem času že umrli ali pa so v pokoju.

Lahko bi rekli, avstroogrska pamet vrni se!

Seveda bi bil nemški model dober tudi za nas. Po 4 letih vajeništva v podjetje pride dobro usposobljen specialist napram sedanjemu stanju, ko iz srednjih šol, tudi tehnične usmeritve, prihajajo kadri,ki morajo prakso šele pridobiti. Najboljši pa lahko gredo delati mojstrski izpit, ki mora zagotavljati status in dohodke tistih z univerzitetno izobrazbo. Očitno to v Nemčiji dobro funkcionira, zakaj ne bi v Sloveniji? Rezultat bi bil, da bi se podjetja tepla za takšne ljudi,ki bi se tudi zelo hitro zaposlili in dajali takoj rezultate, ne pa kot sedaj, da se šolajo na fakultetah, potem so pa razočarani (upravičeno) da jih nihče noče zaposliti.

Tale sistem ni vsemogocen in kar sam po sebi odgovor na krizo. Izobrazevanje v juznoevropskih drzavah je res katastrofa (vkljucno s slovenijo), saj visoko solstvo iz talentiranih/zlatih maturantov dela dolgotrajno brezposelne s tem, da jim omogoca dolgotrajno in obsezno solanje v poklicih, ki so za mladino privlacni, vendar prakticno zanje ni delovnih mest.

Vendar je to problem izbire. Juznoevropski sistemi (in tudi sistem v marsikateri zahodni drzavi, ki ima podobne probleme, recimo tudi v ZDA) omogocajo, da si mladina sama izbira tako stopnjo kot smer izobrazbe, kar pomeni, da je lahko koncni rezultat popolnoma razlicen od potreb na trgu delovne sile.

ZDA ima taksen sistem zato, ker je studij v glavnem placljiv in velja tam svoboda izbire (in odgovornost za lastne napake) tudi pri izbiri izobrazbe; slovenija in ostali jugoevropejci so tak sistem dopustili v zmotnem prepricanju, da je svoboda nad vsem, ceprav potem stroski napacnih odlocitev mladine neposredno ali posredno bremenijo drzavo in davkoplacevalce.

V nasprotju s tem je nemski sistem naravnost hudo "nedemokraticen": studirat lahko gres samo ce izkazujes nedvoumne sposobnosti za to, izbiras lahko med tistimi smermi izobrazbe, za katere trenutno drzava in delodajalci mislijo, da so perspektivna. Sedaj smo v casu, ko ta model kaze vse svoje prednosti. 10 let nazaj je v nemciji kazal vse svoje hibe, ko je nemcija katastrofalno zaostajala v informacijski revoluciji (se se spomnite idej o uvozu 100.000 racunalnicarjev iz indije, ki so jih v paniki takrat dobivali nemski politiki in delodajalci)

Dobra resitev je nekje vmes - definitivno morajo juznjaki, ce se ze nocejo odpovedati socialni mrezi, ki jo brezposelni izobrazenci obremenjujejo, odpovedati absolutni svobodi izbire pri studiju. Ta sistem je kompatibilen z maksimalno odgovornostjo za lastno usodo, ki jo prakticirajo ZDA, v evropi pa povzroca velikanske stroske in posledicno zelo neucinkovit izobrazevalni sistem.

Po drugi strani ga nemski sistem, ki daje vso tezo situaciji v danem trenutku, vcasih posteno zmoti, kot je bilo to v casih najvecje nemske krize 10 let nazaj (in to krizo so nemci prebrodili z bistvenim znizanjem stroskov dela, sociale, in njihovim nadalnjim omejevanjem naslednjih 10 let). A ta sistem odpove, ko se dogajajo velike spremembe na trgu - studij (in tudi solanje na nizjih stopnjah) traja vsaj 3-4 leta, in to, da je bilo perspektivno biti strojni inzenir ko si se vpisal (in si se vpisal zaradi mnozice oglasevanih delovnih mest), se zdalec ne pomeni, da je zadeva perspektivna takrat, ko koncas izobrazevanje, medtem ko je nekdo, ki je pravilno ocenil razvoj dogodkov, studiral tocno tisto, po cemer je povprasevanje 4 leta pozneje.

Skratka, jugoevropejci morajo omejiti nebrzdano "demokracijo" pri izbiri solanja, ni pa treba slediti nemcem do zadnje pike in vejice.