Izbrani forum: Glavni forum
Izbrana tema: članek Ne obupati. Ne zdaj.
Strani: 1
sporočil: 21.898
bi se kar strinjal, da ni pravi cas za obupati. sam sem obupal ze
tam 2005/06, ko sem videl, kam pelje ekonomska politika.
sporočil: 788
Osnovno vodilo za življenje je: Nič ni 100% zanesljivo! Kdorkoli
ponuja "varno" naložbo je ali prevarant ali pa ne ve o čem govori.
V tem smislu je tudi potrebno vzgajati novo generacijo. Ne
nasedajte oglasom, propagandi, trendom, modi! Uporabite zdrav
razum, premislite o posledicah dejanj in dvomite v vse, kar se
ponuja kot samo po sebi umevno. Samo tako se bo ponudbena stran
počistila nepotrebne nesnage, ki se trudi novo generacijo že v
otroških letih zasužnjiti s stvarmi, ki so za resnično življenje
stranskega pomena.
sporočil: 125
Pozdravljeni, pridružujem se vsem pozitivnim komentarjem. Članek je
z eno besedo "realno-čudovit". Kaj ko pa je večina ljudi nerealnih.
Problem pa izhaja že iz šolskega sistema.
sporočil: 4.031
Lep članek, pravilna usmeritev.
Človek je mnogo, mnogo več kot samo služba, kariera, dobiček in finančni uspeh.
Današnji pretirano materialistični pogled na življenje, ki se je z globalizacijo razpasel po vsem svetu, nas ljudi reducira na porabnike, tekmece, žretce, obsedence z zunanjim. Vedno večje število ljudi, ki se besno grebe za vedno manjši kos pogače - not good. Vedno večje število ljudi, ki se je za iluzijo uspeha pripravljeno stiskati in sfaširati v mesoreznici sodobne korporativistične kulture - škoda. Vedno večje število ljudi, ki je pripravljeno delati vedno več za vedno manj - neumnost.
Ali ni očitno ? Materialni napredek človeštva dosega svoje limite. Ker vsaka materialnost je, sama po sebi, končna. Ekspanzija znotraj materialnosti je vedno limitirana, bodisi s časom, bodisi z resursi. Ne moremo porabiti več kot ustvarimo :) Dogma zadnjih 5 let. Pa bi jo bilo treba malo parafrazirati: Ne moremo porabiti več, kot je bilo ustvarjeno.
Celo vesolje je končno. Čas sam je končen. Ko človek brezglavo tišči v vse večjo materialnost, se vse bolj identificira s končnostjo, kar ga straši in dela bolj agresivnega, bolj pripravljenega za boj, tekmo in mesarsko klanje. Toda človek ima ob materialni tudi duhovno dimenzijo, ki je brezčasna in brezkončna, in ki jo v današnjih časih pretirano zanemarja.
Agendo splošnega človeškega dejanja in nehanja zadnjih 200 let obvladuje materialistični tehnični racionalizem, aka. "zdrava kmečka pamet", ki iz velike večine ljudi dela samo še obrtnike, delavce in trgovce, prestrašene in obsedene s svojim lastnim materialnim preživetjem. Toda človek je lahko več kot to, če le hoče biti.
Vse religije, vključno z budizmom in krščanstvom, izhajajo iz iste resničnosti, iz istega skupnega imenovalca. In ta skupni imenovalec je, med drugim, da ima vsak človek, ne glede na materialne okoliščine v katerih se nahaja, vedno možnost izbirati. Ker znotraj, v jedru vseh njegovih akcij, je vedno Duh, Večni Duh. Spoznati resnično naravo tega Duha pomeni vstopiti v Nebeško kraljestvo.
Jezus je rekel: "Iščite NAJPREJ Božje kraljestvo, in VSE OSTALO vam bo navrženo."
Vrstni red je ključen. NAJPREJ, na prvem mestu, je človekov notranji mir, Božje kraljestvo, ki je v njem samem. Šele potem je navrženo VSE OSTALO. Današnji svet je malo pobrkal redosled. Današnje človeštvo se najprej v materialnem svetu besno bori za "vse ostalo" in zmotno misli, da mu bo potem navrženo še Nebeško kraljestvo. But it's the other way around, folks.
Za kaj več priporočam knjigo Aldousa Huxleyja, The Perennial Philosophy.
Človek je mnogo, mnogo več kot samo služba, kariera, dobiček in finančni uspeh.
Današnji pretirano materialistični pogled na življenje, ki se je z globalizacijo razpasel po vsem svetu, nas ljudi reducira na porabnike, tekmece, žretce, obsedence z zunanjim. Vedno večje število ljudi, ki se besno grebe za vedno manjši kos pogače - not good. Vedno večje število ljudi, ki se je za iluzijo uspeha pripravljeno stiskati in sfaširati v mesoreznici sodobne korporativistične kulture - škoda. Vedno večje število ljudi, ki je pripravljeno delati vedno več za vedno manj - neumnost.
Ali ni očitno ? Materialni napredek človeštva dosega svoje limite. Ker vsaka materialnost je, sama po sebi, končna. Ekspanzija znotraj materialnosti je vedno limitirana, bodisi s časom, bodisi z resursi. Ne moremo porabiti več kot ustvarimo :) Dogma zadnjih 5 let. Pa bi jo bilo treba malo parafrazirati: Ne moremo porabiti več, kot je bilo ustvarjeno.
Celo vesolje je končno. Čas sam je končen. Ko človek brezglavo tišči v vse večjo materialnost, se vse bolj identificira s končnostjo, kar ga straši in dela bolj agresivnega, bolj pripravljenega za boj, tekmo in mesarsko klanje. Toda človek ima ob materialni tudi duhovno dimenzijo, ki je brezčasna in brezkončna, in ki jo v današnjih časih pretirano zanemarja.
Agendo splošnega človeškega dejanja in nehanja zadnjih 200 let obvladuje materialistični tehnični racionalizem, aka. "zdrava kmečka pamet", ki iz velike večine ljudi dela samo še obrtnike, delavce in trgovce, prestrašene in obsedene s svojim lastnim materialnim preživetjem. Toda človek je lahko več kot to, če le hoče biti.
Vse religije, vključno z budizmom in krščanstvom, izhajajo iz iste resničnosti, iz istega skupnega imenovalca. In ta skupni imenovalec je, med drugim, da ima vsak človek, ne glede na materialne okoliščine v katerih se nahaja, vedno možnost izbirati. Ker znotraj, v jedru vseh njegovih akcij, je vedno Duh, Večni Duh. Spoznati resnično naravo tega Duha pomeni vstopiti v Nebeško kraljestvo.
Jezus je rekel: "Iščite NAJPREJ Božje kraljestvo, in VSE OSTALO vam bo navrženo."
Vrstni red je ključen. NAJPREJ, na prvem mestu, je človekov notranji mir, Božje kraljestvo, ki je v njem samem. Šele potem je navrženo VSE OSTALO. Današnji svet je malo pobrkal redosled. Današnje človeštvo se najprej v materialnem svetu besno bori za "vse ostalo" in zmotno misli, da mu bo potem navrženo še Nebeško kraljestvo. But it's the other way around, folks.
Za kaj več priporočam knjigo Aldousa Huxleyja, The Perennial Philosophy.
sporočil: 910
Lucija, ti ti lumpa, pa si me. Pri branju tvojega članka so vsa že
v naprej pripravljena "orožja" naenkrat bila odvečna. Z vsakim
stavkom sem moral kos po kos odlagati neuporabljen, ni bilo kaj
cefrati.
Kar malo nenavadno je prebrati umirjen in pameten članek sredi večnega bojnega polja Financ. Da ne bom preveč omehčan grem najprej po eno kavo, za prihajajoče boje, tebi pa želim prijetno poletje.
Kar malo nenavadno je prebrati umirjen in pameten članek sredi večnega bojnega polja Financ. Da ne bom preveč omehčan grem najprej po eno kavo, za prihajajoče boje, tebi pa želim prijetno poletje.
Strani: 1