Domači kruh je najboljši.

Pšenični kruh je itak strup za človeški organizem, mogoče bojo pa vsaj višje cene spametovale ljudi.

mene pa zanima, če so citati bralcev v člankih honorirani?

nič, ker ga ne jem.

Dow je v klanskem letu pridobil 11% Kruh se je podražil za 12%

Nagradno vprašanje, kolikšna je gospodarska rast?

Za mene to pomeni inflacijo in razvrednotenje denarja. Borza pa v negativi.

razrežite še prodajno ceno kruha, da se vidi kdo si v tej verigi nagrabi največ!!??

Že 4 leta kruh in razne pekovske izdelke pečemo doma. Prvič je ceneje, bolj polnega okusa, veš kaj daš med sestavine, torej brez barvil, konzervansov, pečeš kadarkoli,z nadzorom soli in sladkorja, le čas si je treba vzet, vmes med vzhajanji je vedno dovolj časa za mnogo drugih del.Skratka kadar se doma peče kruh je to skoraj praznik, lepo diši in najlepše je ko so otroci ko muhe na med. Ne rabiš nobenih salam,namazov, nič samo kos domačega kruha in šalca mleka zvečer ali zjutraj, pa je košček družinske idile poln. Še to! Vsi v družini zdaj znajo samostojno peči najrazličnejše kruhe od 8 leta naprej in to je šlo čisto spontano.

Spet nacionalni interes na delu. A so kruh podrazili vsi, ali samo Zito?

Bravo Pahorček , tako se dela.

Jah pecte kruh sami pa nehajte jamrat. Mislim tle vsi samo jamrate kolk je drago, pa je kruh najlažje spečt od vsega. Dokler boste pa kruh kupovali drago bo drag.

Kruha ne kupujem, ker imam raje, da ima pekovski izdelek več skorje in manj sredice. Žemlja in kajzerca se mi zato zdita bolj okusni, kot kruh.

Ni pa dobro pretiravati pri količini uživanja izdelkov iz moke. Za odraslo osebo je po mojem mnenju povsem dovolj 1 polnozrnata kajzerca in 1 bela žemlja dnevno, kar oboje stane komaj 11 evrov na mesec, če se kajzerca in žemlja uživata vsak dan.

Kajzerce in žemlje shranjujem v zmrzovalniku. Ko kajzerco želim uporabiti, jo pustim približno četrt ure, da se odtaja, jo prerežem na pol in opečem v opekaču. Skorja je prijetno hrustljava, okus in vonj kajzerce pa sta odlična, skoraj takšna kot pri sveže pečenem izdelku.

Dohodkov uprave itak ne mešajo z navadnimi plačami. Se bo pa hrana povsod dražila in prihodnje leto bo verjetno še slabše. Suša, poplave, tudi topel januar vplivajo na proizvodnjo hrane, ki je sicer v ceni udeležena manj kot polovico. Se bodo trgovci odrekli svojim dobičkom? Marža trgovca v ceni predstavlja znaten delež, ne pozabite. Tukaj je možnost za konkurenco.
Po drugi strani pa, ima morda Žito kake terjatve do SCT, ki jih mora odpisati??

jest že nekaj časa kupujem Mercatorjev dnevni kruh. štrca 70 dkg stane 0,62 €. in je ravno tako dober kot konkurenčni in dražji. ga pa dostikrat zmanjka...

Podražitev me ne gane preveč. Pri nas pečemo kruh doma - v mašinki. Večinoma iz polnovredne moke, kupjene na ekoloških tržnicah. Kljub dražji moki sem preračunal, da je strošek domačega kruha manjši, kot če bi ga kupoval v trgovini. Takega kruha pojemo manj, saj precej bolj nasiten id kupljenega. Pa brez barvil, brez konzervansov in raznih drugih pritiklin.

Kaj za vas pomeni do 12-odstotna podražitev kruha?

Da bom kupoval potico. :)

ZM

moka s ebo podrazila v februarju , takoj ko pride obracun skode kmetijstva v Avstraliji!!! cca 3% ...verjemite!!! tako da se kr zalozite!

V vseh trgovskih verigah imajo po mojem mnenju pokvarjen kruh.Vsi kruhi in pekovska peciva vsebujejo kemikalije, katera povzročajo razne bolezni med drugim tudi rak.Trgovci nimajo v ponudbi kruha brez kemičnih dodatkov, največkrat pa imajo cocktail aditive ali kemični -pekovski dodatki (to je več kamikalij, ki so pod normativom, ki jih morajo dati na deklaracijo. Več malih da še večjo škodo za kupca, ki misli da je brez kemičnih dodatkov).Trebalo bi prepovedati takšne izdelke,saj se da kruh speči samo iz :moke,soli,kvasa,malo sladkorja po izbiri a ni nujno,in vode.Pa dober tek.

Nimam pojma, če je absolutno ceneje, ampak kruh smo začeli pečt doma, ker je postal relativno predrag: za višjo ceno nam niso ponudili nič novega, samo isti industrijski kruh po višji ceni. Pa sem si sam nardil boljšega. Takega, kot ga spečem sam, v pekarnah ni, če pa bi bil, bi bil zanesljivo dražji tudi če v stroške svoje peke vključim še ceno svojega časa.

Skoraj ne jem več drugega kot iz Hofra ali Lidla,polnozrnati s semeni,mislim da je 69 centov za 500g! Pa še najbolj zdrav in nasiten je!

Ko bi le vedeli kolk dobijo trgovci (Mercator, Tuš, Spar)preko marž, profita na kruhu, bi videli da peki pravzprav ne zaslužijo veliko in da bi bil bistveno cenejši če bi sveta trojica trgovcev imela bolj humane pogoje do dobaviteljev hkrati pa znižali svoje oderuške marže.

Kruh pečemo doma. In vsakič je drugačnega okusa. Eksperimentirajte s sestavinami in uživajte ob domačem okusu. Splača se kupiti malo boljšo mašino in zbrati nasvete tistih, ki so se tega že prej postopili in imajo že nekaj izkušenj.

Dober kruh se speče takole (ga je pekla mama):
pomembna je dobra moka (črna, bela; koruzni kruh je dober samo prvi dan; ržen je težak; ajdov je dober; okusi so seveda različni).

Moka se preseje (npr. 1kg, 5 kg), doda malo soli, voda in se zamesi testo. To ni tako enostavno, kakor se sliši. (Ko uredimo z moko, damo v skodelico ca. 2-3 dcl tople vode, jo sladkamo in dodamo kvas. Ko se kvasovke razmnožijo, npr. v 20 min, to zlijemo v moko. Kvas ima samo eno nalogo - da v testu oblikuje zračne mehurčke, zaradi česar je kruh rahel in mehak; brez kvasa je trd kakor deska).
Pravo testo, ki ga dobimo z mešanjem vode in moke in kvasa (namesto vode lahko damo tudi mleko, dodamo malo masla), mora biti rahlo in temeljna značilnost dobrega testa je, da zavzame prešnjo obliko; če npr. vanj porinemo pest.
Testo moramo pustiti "hajati, vzhajati" v toplem kotu kuhinje npr. eno uro in paziti - da ne "prevzhaja".
Nato ga na mizi na deski pregnetemo in takrat šele vidimo, kakšno testo smo naredili. Pravo testo mora biti voljno, se mora lepo oblikovati in ni niti mokro niti suho. Bistvena je že prej omenjene lastnost, da zmeraj zavzame prejšnjo obliko, v kolikor ga nasilno pritisnemo navzdol ali povlečemo (se skrči nazaj).
Spet ga pustimo "počivati", npr. 30 min.
Paziti, da ne "prevzhaja", ker sicer bo "padlo skupaj" in imeli bomo "pečeno desko".

Še preden smo začeli mesiti kruh, smo zakurili v veliki lončeni peči s celo goro polen. V taki peči se je lahko naenkrat peklo do deset dvokilogramskih hlebcev kruha. Lončena peč za peko mora biti razžarjena, kar pomeni, da so opeke na strehi peči (notranjem obodu) bele od vročine. Ko dosežemo to stanje, je peč pripravljena za peko kruha. Seveda moramo prej spraviti žerjavico v en kot, pobrisati dno peči z mokro krpo, ker testo (hlebci) se polaga na opeke, ki so kljub temu še zmeraj malo pepelnate.

Kruh se peče dobro uro, uro in pol. Hlebci imajo lepo rjavo skorjo, preden se je dal hlebec testa v peč se je lahko namazal z oljem, s kavo, ali samo z žlico vode; obvezno se je naredilo z nožem znamenje križa; da je kruh pečen, ko smo hlebce jemali iz peči, smo "potrkali" s kazalcem po spodnji strani hlebca. Hlebec mora "bobneti" in je odličen.
Pravi kruh diši, diši cela hiša.
Tako ne diši nobena sodobna pekarna, kakor diši druh iz krušne (lončene) peči.

V šolo sem hodil mimo peka,prvošolček sem bil; imel je popoldansko peko okoli enih; cela ulica je dišala, ker je pekel v lončeni peči; zmeraj sem se ustavil in dobil celo ali vsaj polovico še tople žemljice.
Danes takega vonja ni nikjer več.

Absolutno glasujem za domači kruh po starem receptu. Je 1/3 cene kupljenega, narejen brez uporabe kvasa, vsebuje probiotike, izboljšano sestavo zaradi fermentacije in je brez dodatnih kemikalij. Samo nekaj več časa je treba vložit v pripravo.

Domači kruh ni kaj.Najboljšega speče Rudi Zupan iz Gameljn,da o njegovem štrudlu ne govorimo.

Najboljši je Žitov kruh iz Lidla, ker je cenovno ugoden. Bravo Žito in Lidel.

Če je kruh v trgovini tako drag, da se ga bolj splača peči doma, je to gotovo signal delničarjem in družbenikom pekarn, da njihovo vodstvo ne opravlja dela dovolj kvalitetno in dejavnost samoukinja (izgublja na konkurenčnosti). Zmernost je tudi v gospodarstvu vodilo, saj: če postaneš predrag, zgubiš kupce, ki magično ugotovijo, da te ne potrebujejo, zmanjša se ti prodana količina, na koncu si pa še na slabšem, kot po prejšnjih cenah. Tudi: surovine so za domačo rabo še dražje, kot če so kupljene v velikih količinah. Idustrijska proizvodnja je namenjena zmanjševanju stroškov in cen, ne pa višanju nad raven manualne produkcije. Če tega ni sposobna, ukinimo industrijo te vrste in se vrnimo v srednji ali še prejšnji vek.

Mislim, da v tem časniku vse preveč uporabljate verbalne kapacitete, vse manj pa intelektualne. Kmečka logika vam je zelo tuja.

Pečemo ga doma že lep čas,vsaj vem kaj smo dali noter!
Ena redkih stvari ki jo imaš pod kontrolo!

Jejmo malo, a dobro.

P.S. ko že vsi propagando zganjate: Čez Grosupeljsko pekarno je ni. Sicer pa tudi "stoletni" od Žita ni od muh.

sladka smetana za kavo, prejšnji teden 0,98 centa, ta teden 1,58 mercator

Pšenico so lepo poceni kupile zadruge zdaj pa se lahko igrajo trgovine.