Trezen komentar, ki pa v Sloveniji ne bo našel veliko posluha. Še nabolj zaradi globokega nerazumevanja kako delujejo stvari. Še manj zaradi tega, ker si ne znajo in ne želijo predstavljati kako se bodo stvari spremenile in zakomplicirale.

Vlada, ki s parlamentarnim nasiljem ob pomoči levega hudiča in levih hudobnežev, zapira trgovine ob nedeljah ni vredna mojega podjetniškega glasu na volitvah. Delo ob nedeljah naj uredijo trgovci in zaposleni.

Meni osebno se zdi še večja težava omejen delovni čas med delovniki. Slednji bi moral omogočati nakupovanje tudi v jutranjih urah, npr. že od 6h dalje.

To kar govorite nekateri o svobodni podjetniški izbiri ali izključitvi države iz dogovora med delodajalcem in delavcem, ne pije vode. Delodajalec končno nastopa s pozicije moči, ne glede na sindikate. Zaenkrat je trgovina po večini klasična in še veliko let bo tako. Moja svakinja bo na minimalni plači, pa naj dela ob nedeljah ali ne. Grožnje z odpuščanjem? Ok naj odpuščajo, bodo marsikateri prodajalki, ki je ujeta v neodločnost in obup, delodajalec dolgoročno naredil kvečjemu uslugo, saj bo "vržena v vodo". V nedeljo pa naj bo prosta. Jaz zelo dobro vem, kaj to pomeni mojemu bratu, otrokom in svakinji in pika. Filozofi, ki nimate nikogar v trgovini za minimalno plačo ali malo čez, se raje ugrizniti v jezik in mi ne prodajajte ekonomske megle. Sem 40 let na svojem in vem kaj govorim. Med drugim sem imel tudi trgovinsko verigico in 14 redno zaposlenih, pa še od 4 do 6 študentov za pomoč in to 20 let! Spomnim se, ko smo 1993 odprli prodajalno v BTC-ju. Najprej smo sobote delali le do 12.00 ure, nedelje zaprto. Po nekaj letih smo prešli na 13.00 uro. Sledilo je do 20. ure. V blagajni je bil inkaso ves čas približno enak. Razen ur, prebitih pod umetno svetlobo, zmišljevanje, psihiranje strank in sladoledarskega firbcanja, večje dodane vrednosti ali koristi za našo blagajno, ni bilo. Drži pa, da smo takrat, ko smo delali le od 9.-12., gagali, stranke so morale malo pohiteti, prišle so resne stranke, pa tudi malček so včasih morale počakati na postrežbo. Ponudil sem jim več prodajalk, ki so bile zadovoljne, ker so bile za južno že doma. Vložile so veliko truda v odnos s stranko, z nasmeškom na obrazu, smehom in dobro voljo. Pa se sprehodite danes po katerem od TC in ocenite širino nasmeha, če vam rata kakšnega sploh ujeti. Da zaključim: V nedeljo naj bo družina skupaj doma, na izletu ali pri počitku in pika. Jaz bi še sobote skrajšal. S tem ko so trgovine odprte malo manj kot 24 ur na dan podpiramo samo ljudi, ki se ne znajo organizirati, torej neorganizirance, ki tako funkcionirajo na vseh ravneh svojega življenja. Delamo jim medvedjo uslugo, podpiramo jim riti in škodujemo družbi. Govorimo o okolju varčevanju energije, racionalizaciji, učinkovitosti. Zaprtje trgovin vsaj ob nedeljah vse naštete atribute potrdi.

[dz1975]
Meni osebno se zdi še večja težava omejen delovni čas med delovniki. Slednji bi moral omogočati nakupovanje tudi v jutranjih urah, npr. že od 6h dalje.

Da, ampak JU takrat še spi in ker sama dela zakone po svoji podobi, to ne bo nikoli niti v njihovem obzorju za razmislek.

"Najprej zato, ker je to poseg v svobodno gospodarsko pobudo."
To in nič drugega.

Jaz ne delam v trgovini, zato tudi ob ne delam. Delam pa ponedeljek - petek 12 ur in v soboto samo 8. Za 864 evrov neto. Bo pa letos bolje, si rečem ob vsakem novem letu.

Btw, prav je, da so trgovci ob nedeljah fraj. Da lahko nadlegujejo gostince, turistične delavce, prevoznike, zaposlene na vseh mogočih blagajnah in podobno. Ti si pač ne zaslužijo nedelje v krogu družine.

Ne mešati turizma s TV, razen če mislite, da je tudi sprehod po TC-ju turističen ogled prodajaln. Kdor se odloči za delo v turizmu, vnaprej sprejme delo ob nedeljah in praznikih. In seveda za ta poklic naj se odloči le nekdo, ki želi zadovoljnega gosta, ne da mi zdolgočaseni natakar z dolgim rilčkom postreže župo in mi odreče dober tek. Ne mešati to s prodajalki v recimo Šparu, katero ste prišli v nedeljo nadlegovat, da vam nareže dvajset dkg salame, ki ste jo kot pozabili kupiti. Vprašajte se kolikokrat se vam takšen luksuz zgodi in se raje organizirajte, da do tega ne pride. Sedaj vam zaupam, zakaj ves čas ponavljam pomen dobre organizacije; Vikend imam v "vikojebini", odmaknjeni kakšnih trideset km od prve resne prodajalne materiala, ki ga potrebujem za obnovo. In če mi tam zmanjka le majhnem vijak, s katerim bi privil težko in veliko oplato, ki sem jo na prikolici privlekel od doma, ne bom naredil nič ali pač tisti dan nič, saj bom za nabavo izgubil pol dneva in denar, da bom privlekel vrečko "najdražjih" vijakov na svetu. Razumete poanto? Zato je pomembna organizacija, pa čeprav le za nabavo materiala, ki ga potrebujemo za peko rojstnodnevne torte, ki jo bomo popapcali. v nedeljo. List papirja, svinčnik in pravočasnost, delajo čuda. Zato pa res ne potrebujem šmrkaste prodajalke v nedeljo nadlegovat.